nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.
kmetijska zemljišča - komasacija - test sorazmernosti
Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdnega drevja, čeprav nobeno izmed njiju nima bonitete manjše od 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem
Prijavljene površine morajo nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. V obravnavanem primeru pa je bilo ob kontroli pri spornih površinah ugotovljeno drugačno stanje od tistega, ki ga je tožnik prijavil v zbirni vlogi, in sicer neobdelanost in zato neobstoj (prijavljene rabe) trajnega travinja kot upravičene kmetijske površine za uveljavljanje zahtevka OMD. Glede na navedeno se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da je sporne površine po kontroli vendarle popasel oziroma obdelal.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - res iudicata
Tožnica izpodbija 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa, o katerima je bilo s sodbo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), zato tožba zoper 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa ni dopustna in jo je sodišče zavrglo.
Toženka je podala pravilno razlago 2. točke izreka odločbe in sklepa. Že po logiki stvari iz tako povzetega izreka ne more izhajati drugačna odločitev, kot da je bilo zahtevku delno ugodeno (in so bile obresti tožnici za tam opredeljeno obdobje priznane), torej v delu, v katerem zahtevku ni bilo ugodeno, pa je bil zahtevek zavrnjen.
Datumske določitve Uredbe o shemah ne gre razlagati na način, da morajo biti zelenjadnice prisotne na površinah ves čas tako določenega obdobja, pač pa da morajo biti prisotne med dvema časovnima mejnikoma.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik kot lastnik in zakupnik kmetijskih zemljišč obvezni član zbornice in s tem zavezanec za zbornični prispevek. Po presoji sodišča pa je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na stopnjo, uporabljeno pri odmeri zborničnega prispevka. Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi namreč ne omeni (s tega vidika) bistvene določbe četrtega odstavka 23. člena ZKGZ, ki ureja povišanje ali znižanje v sicer tretjem odstavku tega člena določene 4 % stopnje. Če je takšno prvostopenjsko obrazložitev še mogoče razumeti ob dejstvu, da gre pri odmeri zborničnega prispevka za množične postopke, pa bi razloge odločitve z vidika uporabljene stopnje za leto 2018 ob obravnavanju tožnikove pritožbe moral dopolniti drugostopenjski organ
kmetijstvo - povračilo škode - pogoji za dodelitev sredstev - odprava posledic naravne nesreče - odprava posledic škode v kmetijstvu
V primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije maksimalno določeno višini sredstev.
kmetijstvo - neposredna plačila - javni razpis - razpisni pogoj - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Javni razpis je pri kandidiranju za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva v letu 2016 določil manj stroge pogoje, kot so bili določeni v predpisu, na podlagi katerega je bil Javni razpis sprejet. Navedenega razhajanja med predpisoma po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo vlagateljev zahtevkov, ki so se pri kandidiranju za podporo upravičeno zanesli na določbo Javnega razpisa.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 111, 111/2. ZUP člen 7, 254.
status kmeta - priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - načelo zaslišanja strank - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ po tem, ko je tožnico seznanil s svojimi ugotovitvami, na kar se je tožnica tudi odzvala, ugotavljal še dodatna dejstva glede njenega prebivališča. O teh ugotovitvah in v kakšnem kontekstu so za odločitev pomembne, pa tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil. Nadalje je treba ugotoviti, da niti prvo niti drugostopenjski organ nista presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, čeprav se je tožnica že pred izdajo izpodbijane odločbe (tudi) na to podlago izrecno sklicevala. Utemeljeno je namreč tožbeno stališče, da citirana določba lahko rešuje tudi primere takega prevzema kmetije in, da jo je v takšnem smislu treba tudi razlagati, pri čemer je treba dodati, da v obravnavanem primeru glede na v postopku s strani tožnice predložene podatke o vrednosti kmetijskih pridelkov na predmetnem kmetijskem gospodarstvu možnost, da bi bili pogoji iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ izpolnjeni, ni (očitno) izključena.
Izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, je edino relevantno za izdajo sklepa o davčni izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2.
V postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmih odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, smiselno enako pa tudi s tožbo v upravnem sporu.
ZKme-1 člen 54, 54/1, 54/4. Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 104, 104/3.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
Razumevanje pomena določbe četrtega odstavka 54. člena ZKme-1 dopolnjuje besedna razlaga tretjega odstavka 104. člena Uredbe o izvajanju ukrepa Naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa Podpora za naložbe gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 - 2020.
Podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti in vložitev zahtevka za izplačilo do največ 12 mesecev iz Uredbe se namreč nanaša samo na en zahtevek, ki ga ni mogoče podaljšati za več kot 12 mesecev, seveda ob upoštevanju datuma zaključka naložbe določenega v Javnem razpisu. Navedeno pomeni, da ima tožeča stranka pravico do vložitve največ dveh zahtevkov za spremembo obveznosti, določene v odločbi o pravici do sredstev, vsak zahtevek pa je časovno omejen z določbo tretjega odstavka 104. člena Uredbe.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-4. ZUP člen 138.
Ugotovitev, ali je izpolnjen pogoj, da vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis nima neporavnanih davčnih obveznosti do države, je vezana na ugotovitev, za kakšno vrsto obveznosti v primeru evidentiranega dolga gre in nadaljnjo presojo, ali dolg iz naslova neporavnanih prispevkov za socialno varnost predstavlja davčno obveznost do države. V konkretni zadevi se ta pogoj ne nanaša na prispevke za socialno varnost, zato bi moral upravni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ugotoviti vir oziroma vrsto dolgovane obveznosti.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1. ZUP člen 113, 113/3, 207, 207/2, 214, 224, 224/1.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo plačilnih pravic - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva obrazložitev - zamudne obresti - stroški postopka - upravna kazen
Toženka v izpodbijani odločbi ni pojasnila, kako je izračunala zavrnjeni znesek izplačila oziroma kaj ta znesek predstavlja. Trdi, da je obrazložitev opustila zato, ker je bilo o višini zneskov , pravnomočno odločeno že v zadevi I U 1369/2017. Tako stališče pa je neutemeljeno. S sodbo U 1369/2017 je bilo odločeno o tem, da se odločba z dne 8. 6. 2017 za zavrnjeni del zahtevka odpravi. Če se upravni akt odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1 in prvi odstavek 281. člena ZUP).
oženka je glede na določila Javnega razpisa morala preveriti, ali je bilo javno naročilo oddano v skladu z ZJN, že pred izdajo odločbe o pravici do sredstev. Ker je tudi tiste stroške iz javnega naročila, ki po njenih trditvah niso ustrezno označeni, vključila v pravico do sredstev, je toženka s tem, ko je preverjala ta pogoj v času izdaje odločbe o zahtevku za izplačilo in zahtevek za znesek 2.939,23 EUR zavrnila, zmotno uporabila predpis.
Toženka je prezrla, da je že v odločbi o priznanju pravice do sredstev upoštevala, da gre za sofinanciranje 85 % od končne priznane vrednosti naložbe. Iz izračuna v obrazcu je razvidno, da je končna priznana vrednost naložbe do 150.824,14 EUR, pri čemer je toženka tožnici odobrila (zgolj) sredstva v višini 85 odstotkov od te vrednosti, torej do 128.200,52 EUR. Zato se po presoji sodišča zahtevek za izplačilo ne more ponovno znižati tako, da se ponovno prizna le 85 % uveljavljenega zneska, saj je bilo z odločbo z dne 19. 10. 2010 pravnomočno odločeno o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej o obstoju same pravice. Ta odločitev je pri tožnici ustvarila upravičeno pričakovanje, da ji bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjenih 85% upravičenih stroškov in ne manj.
Je pa toženka po presoji sodišča pravilno presodila, da je prišla v zamudo 13. 7. 2017, ko je nastopila njena obveznost plačati tožnici znesek iz odločbe št. 33123-8/2010 z dne 8. 6. 2017. Ker je znesek plačala 31. 7. 2017 je za ta čas (od 13. 7. do 31. 7. 2017) dolžna plačati obresti. Toženka je tako utemeljeno zavrnila višji zahtevek tožnice.
ZUP ne daje podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
ZUP člen 214. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 73.
Drugostopni organ obrazložitve prvostopnega organa ni dopolnil, ne v svojem aktu ne v odgovoru na tožbo. V odgovoru na tožbo toženka navaja, da je bila tožniku v preteklosti že večkrat izdana odločba za vračilo sredstev, kjer je bil seznanjen z načinom vračila sredstev v primeru zmanjšanja vstopnih površin, vendar s tem dolžne obrazložitve spornih preglednic v izpodbijani odločbi ni podala. Izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 122, 127.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - vpis v evidenco GERK - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je relevantna zgolj tista površina zemljišč, ki je vpisana kot površina v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG. Toženka mora torej upoštevati tiste površine, ki jih ima tožnik oziroma upravičenec (ves čas trajanja ukrepa) vpisane v RKG in ne površine, ki jih ima upravičenec ves čas trajanja ukrepa v dejanski posesti. Prav tako ne presoja ali ima upravičenec pravico do uporabe površine. Za odločitev je v skladu s 122. in 127. členom Uredbe EK pomembno, kakšna je bila vstopna površina in kakšna je bila površina v RKG vpisanih zemljišč v uporabi tožnikovega KMG v letu 2016 in ali je manjša od vstopne površine za več kot to dopušča Uredba EK. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, koliko je znašala vstopna površina in ali je prišlo do takega zmanjšanja, ki ga Uredba EK ne dovoljuje, saj je toženka zaradi zmotne uporabe predpisa ugotavljala le, ali so bile površine, ki na dan izdaje certifikata niso bile vpisane v RKG kot zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, certificirane kot ekološke.
ZKme-1 člen 54, 54/1, 56, 56/2, 56/4. ZUS-1 člen 17, 17/5. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 104.
neposredna plačila v kmetijstvu - tek roka - prepozna vloga - zahtevek - sprememba obveznosti - podaljšanje roka
ZKme-1 in Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 sta enotna tako glede pravočasnosti vložitve zahtevkov za izplačilo, kot tudi glede pravočasnosti vložitve zahtevka za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo. Oba zahtevka je treba vložiti do poteka roka določenega za izpolnitev obveznosti v odločbi o dodelitvi sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - administrativna napaka - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku pojasniti, ali je bila ugotovljena administrativna napaka takšne narave, da vpliva na dejansko izplačilo, prav tako pa bo tožena stranka morala navesti pravno podlago za takšno odločitev.
Ker so se tekom odločanja tožene stranke pojavili dvomi in je bila ugotovljena zgolj administrativna napaka, bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku dati vsaj možnost, da se o navedenih napakah v postopku izjavi glede na to, da bi takšna ugotovitev utegnila vplivati na odločitev v zadevi in bi torej postopek moral biti dopolnjen v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP.