Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1, 30/2. ZJN-2 člen 37, 37/9.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačila - javno naročanje
Upravičenec mora izpolnjevanje zahteve, da je bil izvajalec del oziroma dobavitelj izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, izkazati ob vlaganju zahtevka za izplačilo.
Ker že iz Javnega razpisa izhaja, da bo toženka usklajenost postopka javnega naročanja z določbami ZJN - 2 preverjala v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo, bi se tožnica morala in mogla zavedati, da v zahtevek ni mogoče vključiti vrednosti tistih del, ki so bila oddana v nasprotju s tem predpisom. Sklicevanje, da tega ni storila namerno in da zakoniti zastopnik ni bil seznanjen, da so bile v vlogi napake v tehničnih specifikacijah, je odgovornosti ne more razbremeniti, saj se s tovrstnim ugovorom lahko razbremeni kvečjemu odgovornosti za naklepno ravnanje, katerega pa ji nihče ne očita.
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 23, 23/1, 23/1-1.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - obvezno članstvo - sprememba zakona - napačna uporaba materialnega prava
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50. ZUP člen 260, 260-1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 24.
pomoč mladim kmetom - obnova postopka - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica v bistvu uveljavlja, da se je z odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo dejstev, kar je bilo podlaga za to, da je bilo v upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča 559/99), zato tudi odločba (in sodba), iz katerih takšna interpretacija izhaja, nista nov dokaz.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijska zemljišča - pomoč mladim kmetom
Zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.
ZUP člen 260, 260/1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna presoja odločilnih dejstev
Tožnica ne navaja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bila poznana dejstva o navedenih vpisih v letih 2007 in 2016. Prav tako ne trdi, da ji niso bile poznane okoliščine, ki so bile podlaga za drugačno presojo njenega vpisa kot nosilke kmetijskega gospodarstva v letu 2007 v odločbi z dne 29. 10. 2018, to je zakaj je bila v letu 2007 v register KMG vpisana kot nosilka in kakšna opravila je opravljala za pašno skupnost. V bistvu uveljavlja, da se je z navedeno odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo teh dejstev, kar je bila podlaga zato, da je bilo v navedeni upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev, zato tudi odločba (in sodba), iz katere takšna interpretacija izhaja, ni nov dokaz.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.
ZKme-1 člen 42, 42/2, 56. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti člen 1, 53, 53/6. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 2, 4, 5.
kmetijstvo - ukrep programa razvoja podeželja - podpora za promocijo vina - upravičeni stroški - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - odprava odločbe organa prve stopnje
Tožnici se ne očita, da je dejavnosti izvedla v drugačni obliki, kot so bile dovoljene, pač pa da dokumentirano in verodostojno ni izkazala, da je dejavnosti dejansko izvedla, kar samo po sebi pomeni kršitev določb za zadevo relevantnih predpisov in njihovega namena.
program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Nepravilna uvrstitev določenega stroška pod posamezno kategorijo postavk upravičenih stroškov niti po ZKme-1 niti po Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 ali po Javnem razpisu ne predstavlja kršitve obveznosti oziroma razloga za neizplačilo odobrenih sredstev. Razlog zavrnitve bi lahko predstavljala le ugotovitev, da stroški upravičencu z odločbo o pravici do sredstev niso bili v naprej odobreni kot upravičeni po Uredbi, ali da upravičencu niso dejansko nastali ali da niso bili plačani.
Če Agencija v postopku ugotovi, da stroški, za katere upravičenec zahteva izplačilo, niso uvrščeni v okvir pravilnih postavk upravičenih stroškov, mora upravičenca pred izdajo odločbe o izplačilu sredstev na to opozoriti in mu v določenem roku dati možnost, da pomanjkljivost vloge odpravi tako, da stroške umesti pod postavke, v okviru katerih so mu bili ti stroški odobreni z odločbo o pravici do sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - obrazloženost odločbe
Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče toženke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo »Izjave o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov« na FURS do 1. 6. 2020.
ZKZ člen 21, 21/2, 21/3, 27. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
zakup kmetijskih zemljišč - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe
Akt toženke, s katerim izbira zakupnika v primeru, da meni, da so vsi prejemniki ponudbe izenačeni glede na določbe ZKZ o prednostnih upravičencih, ne pomeni izdaje upravnega akta, oblastnega ravnanja, temveč ravnanje lastnika (toženka upravlja kmetijska zemljišča v imenu in na račun Republike Slovenije), ki ga je šteti kot akt poslovanja, oblikovanje soglasij, usklajevanje mnenj in podobno, kar sodišče v upravnem sporu ne presoja, saj gre za neoblastno razpolaganje s premoženjem.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 5, 32, 32/2, 94, 94/1, 94/2.
javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zmotna uporaba materialnega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - obveznost plačila DDV - identifikacija za namene DDV
Sodišče meni, da je toženka pri odločitvi, da tožniku pri izplačilu nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ne prizna stroškov DDV, zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ima prav, ko v tožbi zatrjuje, da stališče toženke pomeni, da pravzaprav nobenemu ne bi mogel biti priznan strošek DDV, saj se navsezadnje vsak davčni zavezanec lahko identificira za namene DDV. Kolikor bi bil namen Uredbe in Javnega razpisa, da se DDV upravičencem do sredstev ne priznava kot upravičen strošek, bi bilo to tudi določeno.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev
Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče tožene stranke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo ''Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov'' na FURS.
merila javnega razpisa - pomoč mladim kmetom - točkovanje - merila za ocenjevanje vlog - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - obrazložitev upravne odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev nima ustrezne obrazložitve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk, ampak iz obrazložitve izpodbijane odločbe (tabele) izhaja samo koliko točk je tožnik pri posameznem merilu prejel. Tako ni razvidno vrednotenje merila oziroma uporaba točkovanja. Razlogi dodelitve točk pri posameznem merilu morajo biti namreč obrazloženi tako, da je akt mogoče preizkusiti, zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da navedena odločitev ni ustrezno obrazložena.
neposredna plačila - vračilo izplačanih sredstev - pravica do izjave v postopku
V postopku bi po oceni sodišča morala tožena stranka zagotoviti kontradiktornost postopka, kar pomeni, da bi moral vlagatelj imeti pravico seznaniti in soočiti se z vsemi dejstvi in dokazi in ugotovitvami upravnega organa ter imeti možnost učinkovito varovati svoj položaj pred izdajo izpodbijane odločbe.
nepovratna sredstva - izplačilo sredstev - razpisni pogoj
Odločitev o pravici do sredstev je pravnomočna, s tem pa je pravnomočno odločeno o upravičencu do sredstev. Če je tožena stranka menila, da pogoji za ugoditev vlogi tožeče stranke na predmetni javni razpis niso bili izpolnjeni, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa o tem odločiti preko zavrnitve zahtevka za izplačilo. Tožeča stranka je na podlagi odločbe o odobritvi sredstev upravičenec do sredstev po predmetnem javnem razpisu, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz šestega odstavka točke IV.3 javnega razpisa, po katerem se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, v konkretnem primeru torej tožečo stranko, in Agencija v izpodbijani odločbi to dejstvo napačno šteje kot kršitev.
Namen predhodnega potrjevanja informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se prepreči nastanek neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno. Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi izvedenih aktivnosti.
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
naravna nesreča - državne pomoči za škodo v kmetijstvu - dodelitev pomoči - zavrnitev vloge - obseg škode - odprava posledic škode v kmetijstvu
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
kmetijska zemljišča - melioracija - namakalni sistem - soglasje lastnika
Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.