ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
naravna nesreča - državne pomoči za škodo v kmetijstvu - dodelitev pomoči - zavrnitev vloge - obseg škode - odprava posledic škode v kmetijstvu
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
kmetijska zemljišča - melioracija - namakalni sistem - soglasje lastnika
Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 32, 32/4. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 118, 156.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu - čezmerna prijava površin
Ugovor tožnika, ki se nanaša na (naknadno poslane) neupoštevane fotografije, da je potrebno šteti površine kot obdelane glede na to, da so bile obdelane do 15. oktobra, ni utemeljen. Četrti odstavek 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljaviti Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Svet (ES) št. 73/2009 določa, da se površine štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da morajo površine nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. Tožnik tekom leta na spornih zemljiščih tudi ni uveljavljal višje sile in izjemnih okoliščin, kljub temu, da se je z nepravilnostjo (neobdelanostjo) spornih zemljišč seznanil že ob izvajanju kontrole na terenu in sestavljanju zapisnika ter bi nepravilnost lahko uveljavljal naknadno.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 43.
plačilne pravice - izplačilo plačilnih pravic
Ker je izpolnjevanje posebnega pogoja, to je ohranitev vsaj števila upravičenih hektarjev, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu, ko je vstopila v shemo za male kmete, pogoj za sodelovanje v shemi za male kmete, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da zavrne izplačilo za shemo mali kmet, po ugotovitvi, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje več, pravilna in skladna z materialnimi predpisi.
V obravnavani zadevi je bistveno, kdaj je tožeča stranka oglase in spletno stran dala v objavo, predvsem ali je gradivo, ki je bilo predmet računov, morda bilo predhodno že odobreno in ponovna odobritev ni smiselna.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/6. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 53, 53/4.
javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na sprejemljivost projekta. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev, ki je v konkretnem primeru že postala pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS.
Skladnost osnutkov gradiv s predpisi Evropske unije ter določbami Javnega razpisa mora pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi toženka, pri kateri mora biti zahtevek za odobritev vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma oddajo v tisk oziroma produkcijo. Toženka nato s t.i. obvestilom o ustreznosti potrdi ustreznost gradiva. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, tj. stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Iz navedenih predpisov ne izhaja zahteva po absolutno identičnosti gradiva, saj že predpisi sami govorijo o osnutku gradiv. Toženka pa mora nato pri ugotavljanju upravičenosti stroškov v vsakem primeru posebej presoditi, ali se uveljavljani strošek nanaša na gradivo, ki je vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno glede na gradivo, ki je bilo predhodno odobreno.
neposredna plačila - kmetijstvo - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - državna pomoč - kmetijska politika
Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu in namenila podporo čebelarjem zaradi suše in pozebe v letu 2012, v posledici česar je prišlo do zmanjšanja medenja. Mogoče se je strinjati, da ne gre za ukrepe kmetijske politike v smislu državne pomoči v skladu z Zakonom o kmetijstvu. Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, ki so pomembni za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.
kmetijska zemljišča - komasacija - test sorazmernosti
Test sorazmernosti posega v lastninsko pravico mora prestati tudi posamični akt, s katerim upravni organ odloča o komasaciji, v tem primeru o uvedbi komasacije, ki vključuje tudi prej našteta zemljišča tožnikov. Zato je bil upravni organ ob uvedbi komasacije dolžan preizkusiti, ali je vključitev zemljišč tožnikov potrebna za dosego cilja komasacije, to je smotrno izrabo kmetijskih zemljišč na konkretnem komasacijskem območju.
Glede na to, da med strankama ni spora o tem, da so na predmetnih zemljiščih parc. št. 111 in 000, obe k.o. ... v vrstah posajene sadike gozdnega drevja, med seboj oddaljene od 2,5 m do 3 m ter da tožnica ne prereka zaključka upravnih organov obeh stopenj, da gre za iglavce in listavcev v mešanem sestoju, ob upoštevanju podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS), da ima zemljišče parc. št. 111 površino 8.611 m2 in boniteto 53, zemljišče parc. št. 000 površino 6.488 m2 in boniteto 67 ter da sta v Lokacijski informaciji Občine Šenčur št. 0611-1/2018-0004 s 4. 12. 2018 obe zemljišči po osnovni namenski rabi označeni kot "II. Območja kmetijskih zemljišč", po podrobnejši namenski rabi pa kot "K1- najboljša kmetijska zemljišča", sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da gre v tem primeru za prvo območje kmetijskih zemljišč. Obe zemljišči sta namreč v celoti opredeljeni kot najboljši kmetijski zemljišči, s čimer spadata v območje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To pomeni, da je pravilen zaključek upravnih organov obeh stopenj, da sta bili kršeni določbi prvega odstavka 4. člena in 4.a člen ZKZ, saj se navedeni zemljišči nesporno uporabljata kot nasad gozdnega drevja, čeprav nobeno izmed njiju nima bonitete manjše od 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem
Prijavljene površine morajo nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. V obravnavanem primeru pa je bilo ob kontroli pri spornih površinah ugotovljeno drugačno stanje od tistega, ki ga je tožnik prijavil v zbirni vlogi, in sicer neobdelanost in zato neobstoj (prijavljene rabe) trajnega travinja kot upravičene kmetijske površine za uveljavljanje zahtevka OMD. Glede na navedeno se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da je sporne površine po kontroli vendarle popasel oziroma obdelal.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo zamudnih obresti - pogoji za izdajo dopolnilne odločbe - res iudicata
Tožnica izpodbija 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa, o katerima je bilo s sodbo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), zato tožba zoper 2. in 3. točko izreka odločbe in sklepa ni dopustna in jo je sodišče zavrglo.
Toženka je podala pravilno razlago 2. točke izreka odločbe in sklepa. Že po logiki stvari iz tako povzetega izreka ne more izhajati drugačna odločitev, kot da je bilo zahtevku delno ugodeno (in so bile obresti tožnici za tam opredeljeno obdobje priznane), torej v delu, v katerem zahtevku ni bilo ugodeno, pa je bil zahtevek zavrnjen.
Datumske določitve Uredbe o shemah ne gre razlagati na način, da morajo biti zelenjadnice prisotne na površinah ves čas tako določenega obdobja, pač pa da morajo biti prisotne med dvema časovnima mejnikoma.
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik kot lastnik in zakupnik kmetijskih zemljišč obvezni član zbornice in s tem zavezanec za zbornični prispevek. Po presoji sodišča pa je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva v delu, ki se nanaša na stopnjo, uporabljeno pri odmeri zborničnega prispevka. Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi namreč ne omeni (s tega vidika) bistvene določbe četrtega odstavka 23. člena ZKGZ, ki ureja povišanje ali znižanje v sicer tretjem odstavku tega člena določene 4 % stopnje. Če je takšno prvostopenjsko obrazložitev še mogoče razumeti ob dejstvu, da gre pri odmeri zborničnega prispevka za množične postopke, pa bi razloge odločitve z vidika uporabljene stopnje za leto 2018 ob obravnavanju tožnikove pritožbe moral dopolniti drugostopenjski organ
kmetijstvo - povračilo škode - pogoji za dodelitev sredstev - odprava posledic naravne nesreče - odprava posledic škode v kmetijstvu
V primeru zavarovalnih nasadov, se lahko znesek bistveno zniža ali pa se znesek pomoči sploh ne dodeli zaradi že sprejetih sredstev s strani zavarovalnice, ki presegajo v Uredbi 702/2014/EU z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije maksimalno določeno višini sredstev.
kmetijstvo - neposredna plačila - javni razpis - razpisni pogoj - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Javni razpis je pri kandidiranju za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva v letu 2016 določil manj stroge pogoje, kot so bili določeni v predpisu, na podlagi katerega je bil Javni razpis sprejet. Navedenega razhajanja med predpisoma po presoji sodišča ni mogoče razlagati v škodo vlagateljev zahtevkov, ki so se pri kandidiranju za podporo upravičeno zanesli na določbo Javnega razpisa.
ZKZ člen 24, 24/1, 24/2, 24/3, 111, 111/2. ZUP člen 7, 254.
status kmeta - priznanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - načelo zaslišanja strank - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - neobrazložena odločba - bistvena kršitev določb postopka
Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ po tem, ko je tožnico seznanil s svojimi ugotovitvami, na kar se je tožnica tudi odzvala, ugotavljal še dodatna dejstva glede njenega prebivališča. O teh ugotovitvah in v kakšnem kontekstu so za odločitev pomembne, pa tožnice pred izdajo izpodbijane odločbe ni seznanil. Nadalje je treba ugotoviti, da niti prvo niti drugostopenjski organ nista presojala, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta po 4. alineji prvega odstavka 24. člena ZKZ, čeprav se je tožnica že pred izdajo izpodbijane odločbe (tudi) na to podlago izrecno sklicevala. Utemeljeno je namreč tožbeno stališče, da citirana določba lahko rešuje tudi primere takega prevzema kmetije in, da jo je v takšnem smislu treba tudi razlagati, pri čemer je treba dodati, da v obravnavanem primeru glede na v postopku s strani tožnice predložene podatke o vrednosti kmetijskih pridelkov na predmetnem kmetijskem gospodarstvu možnost, da bi bili pogoji iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ izpolnjeni, ni (očitno) izključena.
Izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, je edino relevantno za izdajo sklepa o davčni izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2.
V postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmih odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, smiselno enako pa tudi s tožbo v upravnem sporu.