ZKme-1 člen 42, 42/2, 56. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti člen 1, 53, 53/6. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 2, 4, 5.
kmetijstvo - ukrep programa razvoja podeželja - podpora za promocijo vina - upravičeni stroški - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - odprava odločbe organa prve stopnje
Tožnici se ne očita, da je dejavnosti izvedla v drugačni obliki, kot so bile dovoljene, pač pa da dokumentirano in verodostojno ni izkazala, da je dejavnosti dejansko izvedla, kar samo po sebi pomeni kršitev določb za zadevo relevantnih predpisov in njihovega namena.
program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Nepravilna uvrstitev določenega stroška pod posamezno kategorijo postavk upravičenih stroškov niti po ZKme-1 niti po Uredbi o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 ali po Javnem razpisu ne predstavlja kršitve obveznosti oziroma razloga za neizplačilo odobrenih sredstev. Razlog zavrnitve bi lahko predstavljala le ugotovitev, da stroški upravičencu z odločbo o pravici do sredstev niso bili v naprej odobreni kot upravičeni po Uredbi, ali da upravičencu niso dejansko nastali ali da niso bili plačani.
Če Agencija v postopku ugotovi, da stroški, za katere upravičenec zahteva izplačilo, niso uvrščeni v okvir pravilnih postavk upravičenih stroškov, mora upravičenca pred izdajo odločbe o izplačilu sredstev na to opozoriti in mu v določenem roku dati možnost, da pomanjkljivost vloge odpravi tako, da stroške umesti pod postavke, v okviru katerih so mu bili ti stroški odobreni z odločbo o pravici do sredstev.
sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - obrazloženost odločbe
Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče toženke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo »Izjave o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov« na FURS do 1. 6. 2020.
ZKZ člen 21, 21/2, 21/3, 27. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
zakup kmetijskih zemljišč - izbira zakupnika kmetijskih zemljišč - obvestilo o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - zavrženje tožbe
Akt toženke, s katerim izbira zakupnika v primeru, da meni, da so vsi prejemniki ponudbe izenačeni glede na določbe ZKZ o prednostnih upravičencih, ne pomeni izdaje upravnega akta, oblastnega ravnanja, temveč ravnanje lastnika (toženka upravlja kmetijska zemljišča v imenu in na račun Republike Slovenije), ki ga je šteti kot akt poslovanja, oblikovanje soglasij, usklajevanje mnenj in podobno, kar sodišče v upravnem sporu ne presoja, saj gre za neoblastno razpolaganje s premoženjem.
Neutemeljene so tožbene navedbe, da tožena stranka pri izračunu stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje ne bi smela upoštevati površin vseh njenih kmetijskih zemljišč, pač pa zgolj poškodovane površine. Že iz jezikovne razlage 2. alineje 3. točke 4. člena ZOPNN izhaja, da je treba škodo ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu (torej na vseh zemljiščih). Formula za izračun povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu je skladna z zgoraj citiranimi tretjim odstavkom 39. člena, 1. alinejo prvega odstavka 37. člena in 2. alinejo 3. točke prvega odstavka 4. člena ZOPNN. Opisan način izračuna povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na posameznem kmetijskem gospodarstvu po presoji sodišča tudi ni neustaven, saj upravičencev ne obravnava neenako.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96, 96/5. ZDDV-1 člen 5, 32, 32/2, 94, 94/1, 94/2.
javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zmotna uporaba materialnega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - obveznost plačila DDV - identifikacija za namene DDV
Sodišče meni, da je toženka pri odločitvi, da tožniku pri izplačilu nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ne prizna stroškov DDV, zmotno uporabila materialno pravo. Tožnik ima prav, ko v tožbi zatrjuje, da stališče toženke pomeni, da pravzaprav nobenemu ne bi mogel biti priznan strošek DDV, saj se navsezadnje vsak davčni zavezanec lahko identificira za namene DDV. Kolikor bi bil namen Uredbe in Javnega razpisa, da se DDV upravičencem do sredstev ne priznava kot upravičen strošek, bi bilo to tudi določeno.
COVID-19 - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev
Niti iz prvostopenjske niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, na kakšni materialnopravni podlagi temelji stališče tožene stranke, da je mogoče pogoj iz petega odstavka 74. člena ZIUZEOP izpolniti s podajo ''Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov'' na FURS.
merila javnega razpisa - pomoč mladim kmetom - točkovanje - merila za ocenjevanje vlog - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - obrazložitev upravne odločbe
Tožnik utemeljeno opozarja, da izpodbijana odločitev nima ustrezne obrazložitve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe oziroma tabele točkovanja ne izhaja način, zakaj konkretno je pri posameznem merilu, kjer je določeno število točk v razponu, bilo dodeljeno ravno določeno število točk, ampak iz obrazložitve izpodbijane odločbe (tabele) izhaja samo koliko točk je tožnik pri posameznem merilu prejel. Tako ni razvidno vrednotenje merila oziroma uporaba točkovanja. Razlogi dodelitve točk pri posameznem merilu morajo biti namreč obrazloženi tako, da je akt mogoče preizkusiti, zato je utemeljeno tožnikovo sklicevanje, da navedena odločitev ni ustrezno obrazložena.
neposredna plačila - vračilo izplačanih sredstev - pravica do izjave v postopku
V postopku bi po oceni sodišča morala tožena stranka zagotoviti kontradiktornost postopka, kar pomeni, da bi moral vlagatelj imeti pravico seznaniti in soočiti se z vsemi dejstvi in dokazi in ugotovitvami upravnega organa ter imeti možnost učinkovito varovati svoj položaj pred izdajo izpodbijane odločbe.
nepovratna sredstva - izplačilo sredstev - razpisni pogoj
Odločitev o pravici do sredstev je pravnomočna, s tem pa je pravnomočno odločeno o upravičencu do sredstev. Če je tožena stranka menila, da pogoji za ugoditev vlogi tožeče stranke na predmetni javni razpis niso bili izpolnjeni, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa o tem odločiti preko zavrnitve zahtevka za izplačilo. Tožeča stranka je na podlagi odločbe o odobritvi sredstev upravičenec do sredstev po predmetnem javnem razpisu, s tem pa je izpolnjen tudi pogoj iz šestega odstavka točke IV.3 javnega razpisa, po katerem se morajo vsi predračuni, računi in druga dokazila glasiti na upravičenca, v konkretnem primeru torej tožečo stranko, in Agencija v izpodbijani odločbi to dejstvo napačno šteje kot kršitev.
Namen predhodnega potrjevanja informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se prepreči nastanek neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno. Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi izvedenih aktivnosti.
ZUP člen 9. ZKme-1 člen 54, 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti - neupravičeni stroški - pravica do izjave stranke - znižanje plačila
Dolžnost stranke je, da o vsaki spremembi vnaprej obvesti Agencijo, ki je pristojna za oceno, ali je takšna sprememba bistvena oziroma takšna, da jo je glede na določbo 54. člena ZKme-1 mogoče odobriti in stranki po vložitvi zahtevka za izplačilo tudi za spremembe priznati stroške. Če določen strošek v odločbi o pravici do sredstev ni predviden, ga torej stranka v zahtevku za izplačilo ne more uspešno uveljavljati, ima pa možnost, da z obrazloženim pisnim zahtevkom po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti Agenciji predlaga spremembo prevzetih obveznosti.
Upravičenost sprememb bi tožeča stranka lahko uspešno uveljavljala le v postopku njihove vnaprejšnje odobritve po 54. členu ZKme-1, kar velja tudi za nepredvidena dela, ki so bila potrebna za izvedbo projekta, in ki jih stranka ob izdelavi projektne dokumentacije, ki je bila podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, upravičeno ni mogla v naprej predvideti (kot so to npr. stroški črpanja podtalnice in asfaltiranje ceste). Ker tega ni storila, se v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo sredstev ne more uspešno sklicevati na naravo dodatnih in spremenjenih del in na razloge za njihovo izvedbo. Stranka je namreč z odločbo o pravici do sredstev prevzela obveznost, da bo projekt izgradnje velikega namakalnega sistema izvedla v skladu s projektno dokumentacijo in popisom del, s katerima se je prijavila na javni razpis.
Zgolj opustitev vložitve zahtevka za odobritev spremembe še ni sankcionirana z upravno kaznijo. Zaradi te opustitve le sofinanciranja teh del po odločbi o pravici do sredstev ni mogoče uveljavljati. Dejstvo, da predhodni zahtevek za odobritev sprememb ni bil vložen, pa samo po sebi še ne pomeni, da upravičenec ne more dokazovati, da ni kriv oziroma odgovoren za vključitev zneska neupravičenih stroškov v zahtevek za izplačilo.
V obravnavani zadevi je za presojo utemeljenosti sankcije znižanja zaradi neupravičeno priglašenih stroškov črpanja visokih voda ključno vprašanje, ali je tožeča stranka odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo glede na to, da je že v upravnem postopku zatrjevala, da je vključitev teh stroškov v končno situacijo svetoval predstavnik Agencije. Dokazovanje tega za odločitev pomembnega dejstva (da ni odgovorna za vključitev teh stroškov v zahtevek za izplačilo) tožeči stranki v upravnem postopku ni bilo omogočeno, s čimer je bilo poseženo v njeno pravico do izjavljanja oziroma pravico biti slišana, ki je del ustavne določbe o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave RS).
naravna nesreča - državne pomoči za škodo v kmetijstvu - dodelitev pomoči - zavrnitev vloge - obseg škode - odprava posledic škode v kmetijstvu
Niso pravilne navedbe tožene stranke iz obrazložitve drugostopenjskega organa, da zaslišanje stranke v predmetnem primeru ne bi k ničemur doprineslo k drugačni odločitvi, saj so ugotovitve izpeljane iz sistema Ajda v katerega so bili podatki že predhodno vneseni na podlagi ugotovitev komisije. Nesprejemljivo je razumevanje, da v trenutku, ko je v sistem Ajda opravljen vnos podatkov, ni več možnosti dokazovati, da je morebiti pri vnosu prišlo do napak.
kmetijska zemljišča - melioracija - namakalni sistem - soglasje lastnika
Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika (edina) lastnika tega zasebnega namakalnega sistema in da vloge za njegovo ukinitev nista podala. Kot že rečeno se namreč po določbi druge alineje osmega odstavka 94. člena ZKZ zasebni namakalni sistem lahko ukine le na podlagi vloge lastnika tega namakalnega sistema, ki ji je treba priložiti tudi izjavo tega lastnika (četrta alineja desetega odstavka 94. člena ZKZ). Ker je torej nesporno, da tožnika kot lastnika citiranega zasebnega namakalnega sistema vloge za njegovo ukinitev nista podala, tudi ni (bilo) podlage za izdajo izpodbijane odločbe o njegovi ukinitvi.
Škoda na žitih po odločitvi Vlade Republike Slovenije, ki ji prvi odstavek 37. člena v povezavi s prvim odstavkom 36. člena ZOPNN podeljuje pooblastilo, da določi kmetijske pridelke, katerih kmetijska proizvodnja je zaradi neugodnih vremenskih razmer deležna podpore, ni bila predmet ocenjevanja in tudi ne povračila. Zato se površine s posejanim strnim žitom v števcu formule, ki se je uporabila pri izračunu povprečne stopnje poškodovanosti kmetijske proizvodnje na kmetijskem gospodarstvu, niso upoštevale. Škoda s ocenjuje na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva. Zato je pravilna odločitev toženke, ki je vse GERK-e, vključno s tistimi z nepoškodovanimi kmetijskimi pridelki, v formuli upoštevala v imenovalcu formule.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 32, 32/4. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 118, 156.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - prijavljena površina - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu - čezmerna prijava površin
Ugovor tožnika, ki se nanaša na (naknadno poslane) neupoštevane fotografije, da je potrebno šteti površine kot obdelane glede na to, da so bile obdelane do 15. oktobra, ni utemeljen. Četrti odstavek 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljaviti Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Svet (ES) št. 73/2009 določa, da se površine štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da morajo površine nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. Tožnik tekom leta na spornih zemljiščih tudi ni uveljavljal višje sile in izjemnih okoliščin, kljub temu, da se je z nepravilnostjo (neobdelanostjo) spornih zemljišč seznanil že ob izvajanju kontrole na terenu in sestavljanju zapisnika ter bi nepravilnost lahko uveljavljal naknadno.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 43.
plačilne pravice - izplačilo plačilnih pravic
Ker je izpolnjevanje posebnega pogoja, to je ohranitev vsaj števila upravičenih hektarjev, ki ustreza številu lastniških ali zakupljenih plačilnih pravic ali številu upravičenih hektarjev, prijavljenih v letu, ko je vstopila v shemo za male kmete, pogoj za sodelovanje v shemi za male kmete, je bila po presoji sodišča odločitev tožene stranke, da zavrne izplačilo za shemo mali kmet, po ugotovitvi, da tožnica tega pogoja ne izpolnjuje več, pravilna in skladna z materialnimi predpisi.
V obravnavani zadevi je bistveno, kdaj je tožeča stranka oglase in spletno stran dala v objavo, predvsem ali je gradivo, ki je bilo predmet računov, morda bilo predhodno že odobreno in ponovna odobritev ni smiselna.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 23, 23/6. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 53, 53/4.
javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - načelo pravnomočnosti odločbe - zmotna uporaba materialnega prava
Splošne zakonske zahteve iz četrtega odstavka 56. člena ZKme-1, da mora zahtevek stranke za izplačilo izpolnjevati pogoje iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, ni mogoče razumeti tako, da se pri preverjanju pogojev za izplačilo sredstev ponovno preverja tudi pogoj, ki se nanaša na sprejemljivost projekta. O tem se namreč odloči z odločbo o pravici do sredstev, ki je v konkretnem primeru že postala pravnomočna. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z institutom pravnomočnosti iz 158. člena Ustave RS.
Skladnost osnutkov gradiv s predpisi Evropske unije ter določbami Javnega razpisa mora pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi toženka, pri kateri mora biti zahtevek za odobritev vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma oddajo v tisk oziroma produkcijo. Toženka nato s t.i. obvestilom o ustreznosti potrdi ustreznost gradiva. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, tj. stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev. Iz navedenih predpisov ne izhaja zahteva po absolutno identičnosti gradiva, saj že predpisi sami govorijo o osnutku gradiv. Toženka pa mora nato pri ugotavljanju upravičenosti stroškov v vsakem primeru posebej presoditi, ali se uveljavljani strošek nanaša na gradivo, ki je vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno glede na gradivo, ki je bilo predhodno odobreno.
neposredna plačila - kmetijstvo - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - državna pomoč - kmetijska politika
Finančna pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu in namenila podporo čebelarjem zaradi suše in pozebe v letu 2012, v posledici česar je prišlo do zmanjšanja medenja. Mogoče se je strinjati, da ne gre za ukrepe kmetijske politike v smislu državne pomoči v skladu z Zakonom o kmetijstvu. Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, ki so pomembni za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe
Stroški, ki temeljijo na računih R1 in R2, so bili nesporno predmet preverjanja v postopku, ki se je v obravnavanem primeru končal s pravnomočno odločbo o pravici do sredstev z dne 2. 7. 2013. Izpodbijana odločba, ki je navedene stroške opredelila kot neupravičene, ne da bi upoštevala to dejstvo, zato temelji na nepravilni uporabi določb glede pogojev za izplačilo in razlagi četrtega odstavka 56. člena ZKme-1 ter posledično kršitvi 158. člena Ustave.