ZSMKR člen 12, 12/2, 12/5. Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic člen 3, 3/1, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prometa z živili
Iz 3. člena Direktive 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic jasno izhaja, da države članice lahko predpišejo, da je dovolj vpis v sortne liste, v kateri od držav članic, česar pa slovenski zakonodajalec ni storil. Šele v primeru, da bi slovenski zakonodajalec na tak način prenesel direktno v notranji pravni red, bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala, da sta sortni listi vpisani v italijanski seznam sortnih list in da to zadošča za trženje tudi v Republiki Sloveniji.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 2, 4, 8.
COVID-19 - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis sme zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem sam ne opredeljuje izvirno pravic in obveznosti ter da z zakonom urejenih pravic ne zožuje.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - izpolnjevanje pogojev - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - izpolnjevanje pogojev v času vložitve prošnje
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik tako v času vložitve obravnavanega zahtevka kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe prejemnik izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, zato glede na določbo petega odstavka 74. člena ZIUZEOP ne izpolnjuje pogojev za pridobitev finančnega nadomestila po 74. členu ZIUZEOP, četudi se je naknadno mesečnemu temeljnemu dohodku odpovedal in ga tudi vrnil.
Noben predpis ne omejuje prodajalca kmetijskih zemljišč in gozda, da oblikuje predmet prodaje na podlagi lastne, svobodne poslovne volje. Vendar pa se mora prodajalec, ko oblikuje "paketno“ prodajo več nepremičnin obeh vrst, pri odločitvi poleg ekonomskih vidikov take prodaje zavedati tudi pravnih omejitev, ki jih nalagajo predpisi. „Pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz ZG. To, da se ZKZ in ZG ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča. Glede na navedeno je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje po presoji Vrhovnega sodišča oba zakona uporabiti sočasno.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - status kmeta - izjava o sprejemu ponudbe
Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša. Organ, ki odloča v konkretnem postopku odobritve pravnega posla, pa ima po določbi šestega odstavka 24. člena ZKZ možnost, da preveri dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje statusa kmeta. Tako ni mogoče pritrditi tožbeni navedbi, da toženka ni pristojna za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta. Upravičeno pa tožnik ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je organ sploh podvomil, ali je tožnik kmet (glede na to, da je imel pravnomočno odločbo o statusu kmeta). Sodišče se strinja s tožnikom, da časovna oddaljenost pridobitve statusa kmeta sama po sebi ne more biti ustrezen razlog. V tem delu sodišče izpodbijane odločbe zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZKZ člen 56, 56/5, 56/5-5. ZUP člen 67, 67/2, 127, 127/2.
komasacija - uvedba komasacije - uvedba komasacijskega postopka - predlog za uvedbo postopka - začetek postopka - popolna vloga
Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.
Ker je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost - vrednotenje zemljišča
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana.
V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati izpovedbo tožnika in zaslišane priče, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo dobili po izvedbi komasacije, niso vedeli, da je prejšnji lastnik parcele že dobil "odškodnino za daljnovod", ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski sklad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50, 50/2, 50/2-a, 50/5. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi člen 24, 24/1, 24/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - razpisni pogoj
V zadevi je bistvena dejanska okoliščina prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva dne 16. 8. 2010, kar je v okviru petih let, ko je tožnik oddal prvo vlogo (dne 15. 5. 2015). Navedeni dejanski okoliščini sta ključni za pravilno uporabo točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in izpolnitev prvega pogoja, ki ga mora fizična oseba izpolnjevati za status mladega kmeta. Iz Uredbe 1307/2013 (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ne izhaja, da mora biti trajanje od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Namen določbe je podpora mladim kmetom v trajanju pet let od prve vzpostavitve. Kolikor subjekt v času od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva krajši ali daljši čas ni nosilec kmetijskega gospodarstva, navedeno dejstvo ni relevantno, mora pa biti nosilec ob podaji prve vloge, ki ne sme biti vložena po petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Prekinjenost (enako kot neuveljavljanje zahtevkov od prve vzpostavitve) se upošteva pri določitvi trajanja podpor.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - zbirna vloga - obrazložitev odločbe - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - ustna obravnava
Stališče tožene stranke, da izpodbijana odločba ne rabi obrazložitve (glede dejanskega stanja), ker je obrazložitev vsebovala že prva odločba, ki jo je pritožbeni organ odpravil v celoti, je napačna. Obrazložitev odločbe namreč zagotavlja izvedbo poštenega postopka, ki izvira iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
ZKme-1 člen 53, 56. ZDDV-1 člen 5, 63. ZUP člen 9, 144, 146.
neposredna plačila v kmetijstvu - pravica do izjave - davek na dodano vrednost (DDV)
ZDDV-1 v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. To pomeni, da gre za pravico davčnega zavezanca, ki jo ta lahko uveljavlja, lahko pa je tudi ne. Dejstvo, da je ne uveljavlja, pa davčnemu zavezancu ne more iti v škodo pri uveljavljanju DDV-ja kot upravičenega stroška na javnem razpisu.
ZKGZ člen 9, 9/1, 9/1-1, 23. ZDoh-2 člen 69, 72, 73, 73/1, 73/1-14.
zbornični prispevek - zavezanec - kmetijska zemljišča - katastrski dohodek - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - uporabnik - odmera prispevka
Prepustitev kmetijskih zemljišč v obdelovanje drugemu brez pravnega naslova, ki bi bil podlaga tudi za vknjižbo v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru (kot npr. zakupno razmerje - prvi odstavek 28. člena ZKZ), glede na pozitivno pravno ureditev po mnenju sodišča sama po sebi ne more voditi do zaključka, da je lastnik prepustil uporabo kmetijskih zemljišč drugemu brez obveznosti, da za ta zemljišča sam plačuje davke in druge javne dajatve. Namreč, dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti se v primeru prenosa uporabe le tedaj ne pripiše lastniku kmetijskih zemljišč, pač pa drugi osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijska zemljišča, če ta oseba pri davčnem organu poda vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih zemljišč.
ZSMKR člen 1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/1, 12, 12/2. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2005) člen 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin - sortna lista
Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - neizpolnitev obveznosti - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - ugovori v izvršilnem postopku
Organ je tožniku v skladu z drugim odstavkom 298. člena ZUP najprej s sklepom št. 0611-1756/2018-27 s 1. 10. 2018 zagrozil, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izvršil 2. točke izreka inšpekcijske odločbe z 20. 9. 2017. Ker tožnik nesporno obveznosti iz inšpekcijske odločbe v danem roku ni izvršil, je z izpodbijanim sklepom tožniku naložil plačilo denarne kazni v znesku 500,00 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom s 1. 10. 2018, v roku treh dni in mu zagrozil z novo, višjo kaznijo v znesku 1.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da je organ z izdajo izpodbijanega sklepa ravnal pravilno in skladno s citiranimi relevantnimi določbami ZUP.
Ostali tožbeni ugovori se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP2 sodišče ni moglo upoštevati.
zbornični prispevek - katastrski dohodek - članstvo v zbornici - pravica do združevanja
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je Zbornica javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji USRS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 2, 2/3, 5, 5/1. ZKme-1 člen 143, 143/1, 143/1-5, 143/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - evidenca GERK - neskladnost dejanske rabe - rok za vložitev vloge
Pridelovalec mora pred odobritvijo podpore v dveh letih po vložitvi vloge opraviti še nadaljnje procesno dejanje pošiljanja izjave o uveljavljanju podpore. Višina podpore se določi sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva, ne pa po vrstnem redu oddaje vlog. To pomeni, da za uspešnost vloge ni pomembno, kdaj znotraj roka, določenega v prvem odstavku 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju, pridelovalec vloži vlogo. Tožnik bi bil torej v enakem položaju ne glede na to, kdaj bi vložil vlogo znotraj roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe oziroma povedano drugače, lahko bi jo vložil tudi 15. 6. 2018, to je potem, ko je bilo stanje v njegovem vinogradu že urejeno. Poleg tega iz nobene izmed določb Uredbe ne izhaja, da vloge do poteka roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, to je do 15. junija, ne bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.
Dopolnilno odločbo z dne 6. 6. 2019, s katero je odločeno, da mora tožnik vrniti preveč plačana sredstva v višini 1.084,12 EUR, kakor je to ugotovljeno z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, z dne 10. 4. 2019, tožnik v bistvenem izpodbija zaradi kršitev, ki naj bi jih organ zagrešil v zvezi z vodenjem postopka obnove: navaja, da ima na zapisnik veterinarske inšpekcije, na katerega se je organ skliceval kot razlog za obnovo po 1. točki 260. člena ZUP, postopkovne in vsebinske pripombe, ne strinja se z vsebino očitanih kršitev, navaja, da na njegovem kmetijskem gospodarstvu ni prišlo do ponavljajočih kršitev ter da zapisnik ni bil izdan pravemu nosilcu kmetijskega gospodarstva, meni pa tudi, da je bil rok za uvedbo obnove postopka iz ZKme-1 prekoračen. Vendar so vsi navedeni ugovori za predmetni upravni spor nerelevantni; tožnik bi jih mogel uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo z dne 10. 4. 2019, izdano v obnovljenem postopku. Zoper izpodbijano odločbo z dne 6. 6. 2019 pa bi tožnik mogel uveljavljati le ugovore, ki bi se nanašali izrecno le na to odločbo in postopek za njeno izdajo, torej na kršitve, povezane z uporabo določbe 220. člena ZUP v zvezi z odločbo z dne 10. 4. 2019.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
Tožena stranka se tudi v drugostopenjski odločbi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi s prepozno vloženim obračunom davka od dohodka, ki bi ga tožnik moral oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Tožena stranka se ni opredelila do navedb tožnika glede prestavljenega roka za oddajo letnega obračune dohodka iz dejavnosti in s tem v zvezi prekinitve teka procesnih rokov na podlagi ZZUSUDJZ, zato je v tem delu odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev glede na ugovore tožeče stranke.
Relevantne zakonske ureditve v obravnavanem primeru (ob predhodno izpostavljenih nespornih okoliščinah) ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da bi zgolj zaradi pomote oziroma napake pri vnosu v takšno aplikacijo stranka, če napaka ni v njeni sferi, ampak v sferi toženke, izgubila vsakršno možnost uveljaviti zakonsko pravico do pomoči. Kolikor glede na zakonsko ureditev stranka ugovorov v zvezi s takšnimi napakami pri vnosu podatkov v aplikacijo Ajda nima možnosti učinkovito uveljaviti kako drugače, ji je treba omogočiti, da to stori v upravnem postopku, v katerem se odloča o njenem zahtevku za dodelitev pomoči. Na toženki pa je, da v primeru, ko so takšni ugovori utemeljeni, zakon uporabi na način, da stranka pravico do pomoči dejansko lahko uveljavi.
ZKZ člen 26, 26/7, 27, 27/2, 27/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - zakup - lastnik - dopis - ni upravni akt - nepristojno sodišče
Posebnost velja v primeru, ko so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. V takšnem primeru dovoljenje upravne enote pri izbiri zakupnika ni potrebno. S kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije gospodari Sklad, gospodarjenje pa po izrecni zakonski določbi zajema tudi upravljanje, v okvir katerega sodi oddajanje zemljišč v zakup.