Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50, 50/2, 50/2-a, 50/5. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi člen 24, 24/1, 24/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - razpisni pogoj
V zadevi je bistvena dejanska okoliščina prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva dne 16. 8. 2010, kar je v okviru petih let, ko je tožnik oddal prvo vlogo (dne 15. 5. 2015). Navedeni dejanski okoliščini sta ključni za pravilno uporabo točke a) drugega odstavka 50. člena Uredbe 1307/2013/EU in izpolnitev prvega pogoja, ki ga mora fizična oseba izpolnjevati za status mladega kmeta. Iz Uredbe 1307/2013 (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ne izhaja, da mora biti trajanje od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva neprekinjeno. Namen določbe je podpora mladim kmetom v trajanju pet let od prve vzpostavitve. Kolikor subjekt v času od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva krajši ali daljši čas ni nosilec kmetijskega gospodarstva, navedeno dejstvo ni relevantno, mora pa biti nosilec ob podaji prve vloge, ki ne sme biti vložena po petih letih od prve vzpostavitve kmetijskega gospodarstva. Prekinjenost (enako kot neuveljavljanje zahtevkov od prve vzpostavitve) se upošteva pri določitvi trajanja podpor.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - zbirna vloga - obrazložitev odločbe - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - ustna obravnava
Stališče tožene stranke, da izpodbijana odločba ne rabi obrazložitve (glede dejanskega stanja), ker je obrazložitev vsebovala že prva odločba, ki jo je pritožbeni organ odpravil v celoti, je napačna. Obrazložitev odločbe namreč zagotavlja izvedbo poštenega postopka, ki izvira iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
ZKme-1 člen 53, 56. ZDDV-1 člen 5, 63. ZUP člen 9, 144, 146.
neposredna plačila v kmetijstvu - pravica do izjave - davek na dodano vrednost (DDV)
ZDDV-1 v 63. členu določa, da ima davčni zavezanec pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. To pomeni, da gre za pravico davčnega zavezanca, ki jo ta lahko uveljavlja, lahko pa je tudi ne. Dejstvo, da je ne uveljavlja, pa davčnemu zavezancu ne more iti v škodo pri uveljavljanju DDV-ja kot upravičenega stroška na javnem razpisu.
ZKGZ člen 9, 9/1, 9/1-1, 23. ZDoh-2 člen 69, 72, 73, 73/1, 73/1-14.
zbornični prispevek - zavezanec - kmetijska zemljišča - katastrski dohodek - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - uporabnik - odmera prispevka
Prepustitev kmetijskih zemljišč v obdelovanje drugemu brez pravnega naslova, ki bi bil podlaga tudi za vknjižbo v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru (kot npr. zakupno razmerje - prvi odstavek 28. člena ZKZ), glede na pozitivno pravno ureditev po mnenju sodišča sama po sebi ne more voditi do zaključka, da je lastnik prepustil uporabo kmetijskih zemljišč drugemu brez obveznosti, da za ta zemljišča sam plačuje davke in druge javne dajatve. Namreč, dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti se v primeru prenosa uporabe le tedaj ne pripiše lastniku kmetijskih zemljišč, pač pa drugi osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijska zemljišča, če ta oseba pri davčnem organu poda vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih zemljišč.
ZSMKR člen 1, 3, 3/1, 3/3, 10, 10/1, 12, 12/2. Pravilnik o trženju semena krmnih rastlin in pese (2005) člen 7, 7/1.
inšpekcijski postopek - ukrep fitosanitarnega inšpektorja - ukrep prepovedi trženja semen - semenski material kmetijskih rastlin - sortna lista
Za odločitev v tej zadevi ni pravno pomembno, ali je tožnik sporno seme podzemne kolerabe prodajal kot krmno rastlino ali vrtnino. V tej zadevi je bistveno, da navedeni predpisi določajo pravila za trženje semenskega materiala določene rastline, in sicer ne glede na namen za katerega se trži. Zato ni pomembno, s kakšnim namenom se seme prodaja oziroma v posledici tega za kateri namen se rastlina goji oziroma uporablja, temveč je pomembno zgolj, kateri predpisi urejajo pogoje za trženje semenskega materiala posamezne kmetijske rastlinske vrste. V konkretnem primeru je to ZSMKR.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - upravna izvršba - neizpolnitev obveznosti - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - ugovori v izvršilnem postopku
Organ je tožniku v skladu z drugim odstavkom 298. člena ZUP najprej s sklepom št. 0611-1756/2018-27 s 1. 10. 2018 zagrozil, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izvršil 2. točke izreka inšpekcijske odločbe z 20. 9. 2017. Ker tožnik nesporno obveznosti iz inšpekcijske odločbe v danem roku ni izvršil, je z izpodbijanim sklepom tožniku naložil plačilo denarne kazni v znesku 500,00 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom s 1. 10. 2018, v roku treh dni in mu zagrozil z novo, višjo kaznijo v znesku 1.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da je organ z izdajo izpodbijanega sklepa ravnal pravilno in skladno s citiranimi relevantnimi določbami ZUP.
Ostali tožbeni ugovori se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP2 sodišče ni moglo upoštevati.
zbornični prispevek - katastrski dohodek - članstvo v zbornici - pravica do združevanja
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je Zbornica javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji USRS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 2, 2/3, 5, 5/1. ZKme-1 člen 143, 143/1, 143/1-5, 143/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - evidenca GERK - neskladnost dejanske rabe - rok za vložitev vloge
Pridelovalec mora pred odobritvijo podpore v dveh letih po vložitvi vloge opraviti še nadaljnje procesno dejanje pošiljanja izjave o uveljavljanju podpore. Višina podpore se določi sorazmerno glede na razpoložljiva sredstva, ne pa po vrstnem redu oddaje vlog. To pomeni, da za uspešnost vloge ni pomembno, kdaj znotraj roka, določenega v prvem odstavku 5. člena Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju, pridelovalec vloži vlogo. Tožnik bi bil torej v enakem položaju ne glede na to, kdaj bi vložil vlogo znotraj roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe oziroma povedano drugače, lahko bi jo vložil tudi 15. 6. 2018, to je potem, ko je bilo stanje v njegovem vinogradu že urejeno. Poleg tega iz nobene izmed določb Uredbe ne izhaja, da vloge do poteka roka iz prvega odstavka 5. člena Uredbe, to je do 15. junija, ne bi bilo mogoče spreminjati ali dopolnjevati.
Dopolnilno odločbo z dne 6. 6. 2019, s katero je odločeno, da mora tožnik vrniti preveč plačana sredstva v višini 1.084,12 EUR, kakor je to ugotovljeno z odločbo, izdano v obnovljenem postopku, z dne 10. 4. 2019, tožnik v bistvenem izpodbija zaradi kršitev, ki naj bi jih organ zagrešil v zvezi z vodenjem postopka obnove: navaja, da ima na zapisnik veterinarske inšpekcije, na katerega se je organ skliceval kot razlog za obnovo po 1. točki 260. člena ZUP, postopkovne in vsebinske pripombe, ne strinja se z vsebino očitanih kršitev, navaja, da na njegovem kmetijskem gospodarstvu ni prišlo do ponavljajočih kršitev ter da zapisnik ni bil izdan pravemu nosilcu kmetijskega gospodarstva, meni pa tudi, da je bil rok za uvedbo obnove postopka iz ZKme-1 prekoračen. Vendar so vsi navedeni ugovori za predmetni upravni spor nerelevantni; tožnik bi jih mogel uveljavljati le s pravnimi sredstvi zoper odločbo z dne 10. 4. 2019, izdano v obnovljenem postopku. Zoper izpodbijano odločbo z dne 6. 6. 2019 pa bi tožnik mogel uveljavljati le ugovore, ki bi se nanašali izrecno le na to odločbo in postopek za njeno izdajo, torej na kršitve, povezane z uporabo določbe 220. člena ZUP v zvezi z odločbo z dne 10. 4. 2019.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 96. ZDDV-1 člen 2, 5, 32, 32/2, 78, 94. ZKme-1 člen 34.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - račun - davek na dodano vrednost (DDV)
V primeru, da je račun, ki se nanaša na upravičenca, plačal zakonec upravičenca iz skupnega premoženja, je treba šteti, da je obveznost plačila izpolnil upravičenec (prim. sodbo Upravnega sodišča št. III U 188/2017).
Tožena stranka se tudi v drugostopenjski odločbi ni opredelila do pritožbenih navedb tožnika v zvezi s prepozno vloženim obračunom davka od dohodka, ki bi ga tožnik moral oddati v roku 60 dni od datuma prenehanja opravljanja dejavnosti. Tožena stranka se ni opredelila do navedb tožnika glede prestavljenega roka za oddajo letnega obračune dohodka iz dejavnosti in s tem v zvezi prekinitve teka procesnih rokov na podlagi ZZUSUDJZ, zato je v tem delu odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena. Tako je ostalo posledično dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj izpodbijani akt nima konkretnih razlogov za odločitev glede na ugovore tožeče stranke.
Relevantne zakonske ureditve v obravnavanem primeru (ob predhodno izpostavljenih nespornih okoliščinah) ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da bi zgolj zaradi pomote oziroma napake pri vnosu v takšno aplikacijo stranka, če napaka ni v njeni sferi, ampak v sferi toženke, izgubila vsakršno možnost uveljaviti zakonsko pravico do pomoči. Kolikor glede na zakonsko ureditev stranka ugovorov v zvezi s takšnimi napakami pri vnosu podatkov v aplikacijo Ajda nima možnosti učinkovito uveljaviti kako drugače, ji je treba omogočiti, da to stori v upravnem postopku, v katerem se odloča o njenem zahtevku za dodelitev pomoči. Na toženki pa je, da v primeru, ko so takšni ugovori utemeljeni, zakon uporabi na način, da stranka pravico do pomoči dejansko lahko uveljavi.
ZKZ člen 26, 26/7, 27, 27/2, 27/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
kmetijsko zemljišče - zakup - lastnik - dopis - ni upravni akt - nepristojno sodišče
Posebnost velja v primeru, ko so predmet zakupa nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. V takšnem primeru dovoljenje upravne enote pri izbiri zakupnika ni potrebno. S kmetijskimi zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije gospodari Sklad, gospodarjenje pa po izrecni zakonski določbi zajema tudi upravljanje, v okvir katerega sodi oddajanje zemljišč v zakup.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30/1, 30/2. ZJN-2 člen 37, 37/9.
javni razpis - pogoji javnega razpisa - neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačila - javno naročanje
Upravičenec mora izpolnjevanje zahteve, da je bil izvajalec del oziroma dobavitelj izbran v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, izkazati ob vlaganju zahtevka za izplačilo.
Ker že iz Javnega razpisa izhaja, da bo toženka usklajenost postopka javnega naročanja z določbami ZJN - 2 preverjala v postopku odločanja o zahtevku za izplačilo, bi se tožnica morala in mogla zavedati, da v zahtevek ni mogoče vključiti vrednosti tistih del, ki so bila oddana v nasprotju s tem predpisom. Sklicevanje, da tega ni storila namerno in da zakoniti zastopnik ni bil seznanjen, da so bile v vlogi napake v tehničnih specifikacijah, je odgovornosti ne more razbremeniti, saj se s tovrstnim ugovorom lahko razbremeni kvečjemu odgovornosti za naklepno ravnanje, katerega pa ji nihče ne očita.
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 23, 23/1, 23/1-1.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - plačilo zborničnega prispevka - katastrski dohodek - obvezno članstvo - sprememba zakona - napačna uporaba materialnega prava
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov (na etiketah, embalaži, dokumentih in reklamnem gradivu, pri ponudbi končnemu potrošniku) se uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti mošta, vina in drugih proizvodov.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 50. ZUP člen 260, 260-1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 24.
pomoč mladim kmetom - obnova postopka - razlogi za obnovitev postopka - nova dejstva in dokazi
Tožnica v bistvu uveljavlja, da se je z odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo dejstev, kar je bilo podlaga za to, da je bilo v upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev (prim. sodbo Vrhovnega sodišča 559/99), zato tudi odločba (in sodba), iz katerih takšna interpretacija izhaja, nista nov dokaz.
ZUP člen 260, 260/1. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravni postopek - obnova upravnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna presoja odločilnih dejstev
Tožnica ne navaja, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe niso bila poznana dejstva o navedenih vpisih v letih 2007 in 2016. Prav tako ne trdi, da ji niso bile poznane okoliščine, ki so bile podlaga za drugačno presojo njenega vpisa kot nosilke kmetijskega gospodarstva v letu 2007 v odločbi z dne 29. 10. 2018, to je zakaj je bila v letu 2007 v register KMG vpisana kot nosilka in kakšna opravila je opravljala za pašno skupnost. V bistvu uveljavlja, da se je z navedeno odločbo z dne 29. 10. 2018 seznanila z drugačno interpretacijo teh dejstev, kar je bila podlaga zato, da je bilo v navedeni upravni zadevi priznanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete o njeni vlogi pozitivno odločeno. Drugačna interpretacija oziroma razlaga dejstev pa ne pomeni novih dejstev, zato tudi odločba (in sodba), iz katere takšna interpretacija izhaja, ni nov dokaz.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijska zemljišča - pomoč mladim kmetom
Zgolj iz tega, da je bila tožnica v času, ko je bila nosilka kmetijskega gospodarstva za pašno skupnost, pooblaščena tudi za vlaganje zbirnih vlog in prejemanje sredstev, ni mogoče sklepati, da je imela nadzor nad upravljanjem in vodenjem kmetijskega gospodarstva, niti da je sredstva prejemala za svoj račun, torej kot upravljalka kmetijskega gospodarstva.
ZKme člen 58, 58/1, 64. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 565/2013 z dne 18. junija 2013 o spremembi uredb (ES) št. 1731/2006, (ES) št. 273/2008, (ES) št. 566/2008, (ES) št. 867/2008, (ES) št. 606/2009 ter izvedbenih uredb (EU) št. 543/2011 in (EU) št. 1333/2011 glede obveznosti obveščanja v okviru skupne ureditve kmetijskih trgov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 491/2007 člen 5.
inšpekcijsko nadzorstvo - označevanje izdelkov - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Tožnikovo tolmačenje pojma trženja je zelo ozko, ko enako kot v pritožbi trdi, da pri prevozu iz centralnega skladišča v poslovno enoto ne gre za trženje, temveč le za prevoz in da torej ni treba zagotoviti tržnih standardov, saj je dejansko taka razlaga za dani primer nesmiselna, četudi res pri premestitvi blaga iz centralnega skladišča v poslovalnico ni prehoda lastništva na blagu. Vendar je sledljivost pri tem ključnega pomena, saj se ta sicer ne da zagotoviti v naslednjem koraku, ko pride oziroma še preden pride do nakupa v trgovini, če se sledljivost porekla zabriše, kjerkoli se to že zgodi na poti do prodajne police, saj potem tudi informacija kupcu ne more biti verodostojna.