Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pomoč mladim kmetom - zavrnitev vloge - usklajeno delovanje - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti
Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.
Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.
Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.
neposredna plačila v kmetijstvu - pritožba - molk organa
Iz povzete vsebine pritožbe je torej nedvomno razvidno, da je tožnik tudi navedel, da je podal vlogo za aktiviranje in izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, ter kot zaključno predlagal, da se zadeva odstopi drugostopenjskemu organu, ki naj njegovemu zahtevku ugodi. Tudi po oceni sodišča je tožnikove navedbe v tem delu v pritožbi šteti kot pritožbo, ker prvostopenjski organ ni odločil o tožnikovem zahtevku za izplačilo plačilnih pravic, vključno z zeleno komponento, upoštevajoč pritožbeni predlog pa tudi, da je predlagal drugostopenjskemu organu ugoditev zahtevku. Ker pa tožnik v vlogi tega zahtevka sploh ni podal, je drugostopenjski organ pravilno presodil, da tožnik uveljavlja molk organa v tem delu in posledično tudi pravilno odločil, da pritožba zaradi molka organa ni utemeljena, ker molk organa sploh ni nastopil.
COVID-19 - izpad dohodka - nadomestilo - nova dejstva in dokazi v ponovljenem postopku
Sodišče sodi, ker gre pri uveljavljanju zahtevka za finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije covida-19 za postopek, ki je usmerjen v oblikovanje novega, bodočega pravnega razmerja, da bi moral prvostopenjski organ pri svoji odločitvi upoštevati tudi (nova) dejstva, ki so bila ob izdaji izpodbijane odločbe. To pomeni, da je toženka, ker v ponovnem postopku ni upoštevala oziroma presojala tožnikovih navedb, da se mesečnemu temeljnemu dohodku odpoveduje oziroma da ga je vrnil (sicer po izdaji odpravljene odločbe z dne 12. 6. 2020), kot zatrjuje tudi v tožbi (in česar toženka ne osporava), kršila določbo prvega odstavka 138. člena ZUP.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - mejaš - pridobitev lastninske pravice
Uvodoma je treba poudariti, da je odločba o priznanju statusa kmeta deklaratorne narave, ki pravno učinkuje ex tunc, tj. od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek (ugotovljenega) pravnega stanja (statusa kmeta). Pritrjuje pa sodišče tožniku, da morajo dejstva, na podlagi katerih sprejemnik ponudbe uveljavlja predkupno pravico, obstajati že v času sprejema ponudbe. Predkupna pravica se namreč izčrpa z nakupom kmetijskega zemljišča, zato morajo okoliščine, ki so podlaga za zaključek o obstoju predkupne pravice, v času sklenitve kupne pogodbe (že) obstajati. Po 41. členu SPZ (na katerega je opozoril tudi drugostopenjski organ) se z dedovanjem pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. Enako oziroma podobno določa tudi 132. člen Zakona o dedovanju, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Glede na povedano (in ob upoštevanju datuma smrti pok. C. C.) je torej nedvomno šteti, da je stranka z interesom B. B. izkazoval status predkupnega upravičenca kmeta mejaša v času sprejema ponudbe.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - plačila za izvajanje ukrepov OMD - Degresija plačil OMD - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - kmetijsko gospodarstvo
Tožnik je plačilo ukrepa OMD v letu 2014 uveljavljal za površino 175,90 ha, v letu 2015 za površino 163,54 ha in v letu 2019 za površino 163,99 ha. V letu 2019 je torej prijavil manjšo, in ne večje površine svojega KMG, kar smiselno pomeni tudi nižje plačilo. Zato ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanj že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanj nižja in ne višja.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
V obravnavani zadevi je ključno vprašanje, ali je tožnica na očitan ji način (tj. z medsebojno povezanostjo kmetijskih gospodarstev) ravnala z izključnim namenom, da bi pridobila višje plačilo za ukrep, ter hkrati, ali tako ravnanje tožnice onemogoča dosego ciljev tega ukrepa. Sodišče ugotavlja, da se niti prvo- niti drugostopenjski organ nista konkretno opredelila do vseh tožničinih zatrjevanih okoliščin in interesov, predvsem pa oba organa spregledata, da je obstoj subjektivnega elementa podan takrat, kadar stranka z ustvarjanjem lažnih pogojev namerava priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (2019) člen 8. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 12. Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 31/1. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zbirna vloga - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - prenos kmetijskih zemljišč - ukrepi Programa razvoja podeželja
Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 2/2021 poudarilo, da je uporaba 60. člena Uredbe 1306/2013/EU izrecno vezana na odobritev ugodnosti fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno. Umetno ustvarjeni pogoji se morajo torej nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti pridobiti, vzpostavljeni pa morajo biti zaradi pridobitve te ugodnosti. V obravnavanem primeru pa je organ ugotovil, da je tožnica v obravnavanem letu 2018 prijavila manjšo in ne večje površine svojega KMG, kar pomeni tudi nižje plačilo. Zato, kot sodi Vrhovno sodišče, ni mogoče šteti, da je ta prenos parcel zanjo že sam po sebi pomenil umetno ustvarjanje pogojev iz 60. člena Uredbe 1306/2013/EU. Pridobljena ugodnost bi bila namreč zanjo nižja in ne višja.
ZUS-1 člen 47, 48. ZUP člen 43, 44, 143, 229, 240, 240/2.
odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - pritožba - aktivna legitimacija - pravica do sodelovanja v postopku - pravni interes
Slednjemu ugovoru (ki ga sodišče obravnava kot kršitev pravice do sodelovanja v celotnem upravnem postopku) ni mogoče pritrditi. 44. člen ZUP res nalaga organu, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Ta določba je v nadaljevanju zakona še podrobneje razdelana v 143. členu ZUP, ki nalaga konkretna dejanja organu v tej smeri, torej v smeri zagotavljanja udeležbe vseh strank v konkretnih postopkih. Vendar - in kot izhaja tudi iz prej omenjenega Komentarja k 143. člena ZUP - organ v takih primerih odloča na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo v času izdelave vabila k udeležbi, do tega časa pa so načeloma znane stranke postopka, vsebina zahtevka in obseg sodelovanja strank v ugotovitvenem postopku. To za konkretni primer (kot je navedel že drugostopenjski organ) pomeni presojo pravnega interesa v okviru 22. člena ZKZ, na podlagi katerega je začet postopek odobritve pravnega posla, tj. po tem, ko fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine (sprejme ponudbo, ki je bila objavljena na oglasni deski pri upravnem organu), poda vlogo za odobritev pravnega posla. Da bi tožnik tako vlogo vložil, ne zatrjuje, glede na naravo stvari (odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem) pa tožnik (kljub vpisu plomb v zemljiški knjigi v korist tožnika na obravnavanem zemljišču, s čimer je bil seznanjen tudi prvostopenjski organ) pravnega interesa, ki bi terjal vabilo organa k udeležbi v postopku, po oceni prvostopenjskega organa (ter s potrditvijo drugostopenjskega organa) očitno ni izkazal. Temu pritrjuje tudi sodišče.
Glede na povzeto vsebino pooblastila pa tudi po oceni sodišča ni mogoče slediti tožbeni trditvi, da za objavo ponudbe na oglasni deski za prodajo navedenih nepremičnin pod tam navedenimi pogoji, pooblaščenka ni bila pooblaščena. Prvi tožnik je pooblaščenko nedvomno pooblastil za vodenje postopka po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih, kar glede na ZKZ nedvomno terja objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča (gozda ali kmetije) na oglasni deski.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
Zgolj z konkretnimi dejstvi, ki bi pomenila nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v odločbi o priznanju statusa kmeta, izračunu dohodka za leto 2018 ter ostalih listin, bi druga tožnica (in prvi tožnik) lahko ugovarjala priznanemu statusu in na taka konkretna dejstva bi moralo biti v postopku odgovorjeno oziroma bi jih moral prvostopenjski organ obravnavati.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - zloraba pravic
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na nemarno usklajevanjem med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 32.
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - območje kmetijskih zemljišč - kmet - kmetijsko gospodarstvo - samostojni objekt
Kot izhaja iz Uredbe 1307/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, na katero se sklicuje organ in ki v 4. členu določa, da se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU, in ki opravlja kmetijsko dejavnost (točka a prvega odstavka); „kmetijsko gospodarstvo“ pa pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice (točka b prvega odstavka). Iz teh definicij ni mogoče izluščiti pravila, da morajo KMG, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo samostojni pravni subjekti, vendar pod enotnim upravljanjem, v zvezi z ukrepi kmetijske politike uveljavljati plačila kot ena oseba. Seveda pa troje ali več ločenih KMG ne sme poslovati zgolj zaradi ustvarjanja pogojev za pridobitev ugodnosti, kar prepoveduje 60. člen Uredbe 1306/2013/EU.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 5, 5/1, 7. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (2007) člen 8, 12.
vinogradništvo - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Tožnik ni prejel podpore, ker vloge ni vložil pred tržnim letom pred izvedbo prestrukturiranja vinograda in z ustreznimi vpisi v register ni izkazal kasnejšega prestrukturiranja.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - program razvoja podeželja - pogoji za pridobitev sredstev
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.1 Pri tem je v konkretnih zadevah bistveno, da ugotovljena dejstva omogočajo preizkus obstoja konstitutivnih elementov zlorabe, zlasti ali so gospodarski subjekti izvedli povsem formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da so deležni koristi, ki jim ne pripadajo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.
kmetijstvo - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - višja sila
Tožnik v relevantnem obdobju od septembra do decembra 2020 ni bil sposoben za delo, kar izhaja iz zdravniških potrdil tožnikove leče zdravnice in njene izpovedbe. Glede na to, da je navedeno trajalo štiri mesece, je to kvalificirati kot dolgotrajno nezmožnost za delo po točki 2(b) 2. člena Uredbe 1306/2013, ki predstavlja enega od tam navedenih primerov višje sile.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2. ZUP člen 7. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (2018) člen 17, 18, 29.
ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava površin - kontrola na kraju samem - višja sila
Med pojavi višje sile ali izjemnih okoliščin je v 2. členu Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 navedena tudi epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca. Med bolezni rastlin je zagotovo mogoče šteti ambrozijo, ki je tožniku povzročila uničenje del pridelka. Vendar zatravljenost, ki je posledica neuporabe pesticidov ni bolezensko stanje in zato navedena določba ne more biti uporabljena.
Izjava kontrolorju ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018 in 2. členom Uredbe 1306/2013/EU. Dolžnost kontrolorja kot uradne osebe v ugotovitvenem postopku pa je, da stranko opozori, da lahko uveljavi svoje pravice.
Edina kriterija, ki se upoštevata pri dodeljevanju finančnega nadomestila, sta 20-odstotni izpad dohodka v sektorju ter da je izpad dohodka utrpel tudi prosilec kot nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki je lastnik gozda, ali imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov. S tem, ko je Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 v prvem odstavku 6. člena predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila iz 74. člena ZIUZEOP, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1.
odobritev pravnega posla - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - neobrazložena odločba - status kmeta - kmetijska dejavnost - konj
Sodišče se ne strinja, da prvostopenjski organ ni upošteval napotil sodišča v sodbi, I U 2497/2017. V zvezi s tem, za stranke spornim vprašanjem, je prvostopenjski organ izhajal iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in mnenju FURS, da je pomembno, za kaj se žival uporablja, in če se uporablja in redi za kmetijske namene (tudi, če gre za živali, ki prvenstveno niso namenjeni za kmetijstvo), gre za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Drugostopenjski organ je obrazložitev prvostopenjskega organa v tem delu še dopolnil (kar mu dopušča določba 248. člena ZUP) in se skliceval na pojasnilo Statističnega urada RS z dne 26. 6. 2019, da gre v primeru, da poslovni subjekt redi konje (tudi jahalne), za konjerejo po SKD 01.430, kar spada v kmetijsko dejavnost. Dodal je še, da ni bistveno, za kakšen namen bo konja uporabljala njegova kupka, iz dokumentov zadeve pa tudi ni razvidno, da bi ga stranka z interesom uporabljal še za druge namene (npr. šolanje tekmovalnih konj, prodaja ježe, šola jahanja, ipd.), torej za namene, ki med kmetijske dejavnosti ne sodijo.