ZUS-1 člen 47, 48. ZUP člen 43, 44, 143, 229, 240, 240/2.
odobritev pravnega posla - prekinitev postopka - pritožba - aktivna legitimacija - pravica do sodelovanja v postopku - pravni interes
Slednjemu ugovoru (ki ga sodišče obravnava kot kršitev pravice do sodelovanja v celotnem upravnem postopku) ni mogoče pritrditi. 44. člen ZUP res nalaga organu, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Ta določba je v nadaljevanju zakona še podrobneje razdelana v 143. členu ZUP, ki nalaga konkretna dejanja organu v tej smeri, torej v smeri zagotavljanja udeležbe vseh strank v konkretnih postopkih. Vendar - in kot izhaja tudi iz prej omenjenega Komentarja k 143. člena ZUP - organ v takih primerih odloča na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo v času izdelave vabila k udeležbi, do tega časa pa so načeloma znane stranke postopka, vsebina zahtevka in obseg sodelovanja strank v ugotovitvenem postopku. To za konkretni primer (kot je navedel že drugostopenjski organ) pomeni presojo pravnega interesa v okviru 22. člena ZKZ, na podlagi katerega je začet postopek odobritve pravnega posla, tj. po tem, ko fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine (sprejme ponudbo, ki je bila objavljena na oglasni deski pri upravnem organu), poda vlogo za odobritev pravnega posla. Da bi tožnik tako vlogo vložil, ne zatrjuje, glede na naravo stvari (odobritev pravnega posla s kmetijskim zemljiščem) pa tožnik (kljub vpisu plomb v zemljiški knjigi v korist tožnika na obravnavanem zemljišču, s čimer je bil seznanjen tudi prvostopenjski organ) pravnega interesa, ki bi terjal vabilo organa k udeležbi v postopku, po oceni prvostopenjskega organa (ter s potrditvijo drugostopenjskega organa) očitno ni izkazal. Temu pritrjuje tudi sodišče.
Glede na povzeto vsebino pooblastila pa tudi po oceni sodišča ni mogoče slediti tožbeni trditvi, da za objavo ponudbe na oglasni deski za prodajo navedenih nepremičnin pod tam navedenimi pogoji, pooblaščenka ni bila pooblaščena. Prvi tožnik je pooblaščenko nedvomno pooblastil za vodenje postopka po določilih Zakona o kmetijskih zemljiščih, kar glede na ZKZ nedvomno terja objavo ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča (gozda ali kmetije) na oglasni deski.
Vsebina ponudbe je v domeni prodajalca ter da v primeru, ko ponudba prodajalca, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, kmetijo ali gozd, poleg tega zemljišča obsega še stavbno zemljišče, ni nedopustna. Gre namreč za izraz volje prodajalca in pomeni le, da se je prodajalec odločil, da tudi zemljišče, ki je sicer stavbno, prednostno ponudi predkupnim upravičencem po ZKZ.
Zgolj z konkretnimi dejstvi, ki bi pomenila nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v odločbi o priznanju statusa kmeta, izračunu dohodka za leto 2018 ter ostalih listin, bi druga tožnica (in prvi tožnik) lahko ugovarjala priznanemu statusu in na taka konkretna dejstva bi moralo biti v postopku odgovorjeno oziroma bi jih moral prvostopenjski organ obravnavati.
Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva (2014) člen 3, 3/1. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije priloga 1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za sofinanciranje - zavarovalna premija - povezana podjetja
Iz Smernic Evropske komisije za opredelitev mikro, malih in srednjih podjetij izhaja, da je pri opredelitvi mikro, malih in srednjih posjetij pomemben koncept nadzora, in sicer pravnega in dejanskega. Nadzor določa, ali se podjetje šteje za partnersko ali povezano podjetje ali ne. Poleg kapitala ali lastniških deležev je zato treba oceniti tudi nadzor enega podjetja nad drugim.
Ob upoštevanju dejstva, da je pravni posel sklenjen (pod odložnim pogojem odobrenim s strani upravne enote) s trenutkom, ko upravna enota sprejme izjavo o sprejemu ponudbe, je uveljavljanje predkupnega upravičenja mogoče do tega trenutka oziroma najkasneje do trenutka, ko posameznik poda vlogo za odobritev pravnega posla.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - umetno ustvarjeni pogoji za pridobitev ugodnosti - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - zloraba pravic
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na nemarno usklajevanjem med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31, 32.
plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in drugih državnih pomoči - območje kmetijskih zemljišč - kmet - kmetijsko gospodarstvo - samostojni objekt
Kot izhaja iz Uredbe 1307/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, na katero se sklicuje organ in ki v 4. členu določa, da se v tej uredbi uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: „kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je takemu združenju in njegovim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 PEU v povezavi s členoma 349 in 355 PDEU, in ki opravlja kmetijsko dejavnost (točka a prvega odstavka); „kmetijsko gospodarstvo“ pa pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice (točka b prvega odstavka). Iz teh definicij ni mogoče izluščiti pravila, da morajo KMG, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo samostojni pravni subjekti, vendar pod enotnim upravljanjem, v zvezi z ukrepi kmetijske politike uveljavljati plačila kot ena oseba. Seveda pa troje ali več ločenih KMG ne sme poslovati zgolj zaradi ustvarjanja pogojev za pridobitev ugodnosti, kar prepoveduje 60. člen Uredbe 1306/2013/EU.
Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 5, 5/1, 7. Pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina (2007) člen 8, 12.
vinogradništvo - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Tožnik ni prejel podpore, ker vloge ni vložil pred tržnim letom pred izvedbo prestrukturiranja vinograda in z ustreznimi vpisi v register ni izkazal kasnejšega prestrukturiranja.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - program razvoja podeželja - pogoji za pridobitev sredstev
SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.1 Pri tem je v konkretnih zadevah bistveno, da ugotovljena dejstva omogočajo preizkus obstoja konstitutivnih elementov zlorabe, zlasti ali so gospodarski subjekti izvedli povsem formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da so deležni koristi, ki jim ne pripadajo.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.
kmetijstvo - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - višja sila
Tožnik v relevantnem obdobju od septembra do decembra 2020 ni bil sposoben za delo, kar izhaja iz zdravniških potrdil tožnikove leče zdravnice in njene izpovedbe. Glede na to, da je navedeno trajalo štiri mesece, je to kvalificirati kot dolgotrajno nezmožnost za delo po točki 2(b) 2. člena Uredbe 1306/2013, ki predstavlja enega od tam navedenih primerov višje sile.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2. ZUP člen 7. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (2018) člen 17, 18, 29.
ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava površin - kontrola na kraju samem - višja sila
Med pojavi višje sile ali izjemnih okoliščin je v 2. členu Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 navedena tudi epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca. Med bolezni rastlin je zagotovo mogoče šteti ambrozijo, ki je tožniku povzročila uničenje del pridelka. Vendar zatravljenost, ki je posledica neuporabe pesticidov ni bolezensko stanje in zato navedena določba ne more biti uporabljena.
Izjava kontrolorju ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018 in 2. členom Uredbe 1306/2013/EU. Dolžnost kontrolorja kot uradne osebe v ugotovitvenem postopku pa je, da stranko opozori, da lahko uveljavi svoje pravice.
Edina kriterija, ki se upoštevata pri dodeljevanju finančnega nadomestila, sta 20-odstotni izpad dohodka v sektorju ter da je izpad dohodka utrpel tudi prosilec kot nosilec kmetijskega gospodarstva, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, fizična oseba, ki je lastnik gozda, ali imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov. S tem, ko je Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 v prvem odstavku 6. člena predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila iz 74. člena ZIUZEOP, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1.
odobritev pravnega posla - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - neobrazložena odločba - status kmeta - kmetijska dejavnost - konj
Sodišče se ne strinja, da prvostopenjski organ ni upošteval napotil sodišča v sodbi, I U 2497/2017. V zvezi s tem, za stranke spornim vprašanjem, je prvostopenjski organ izhajal iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti in mnenju FURS, da je pomembno, za kaj se žival uporablja, in če se uporablja in redi za kmetijske namene (tudi, če gre za živali, ki prvenstveno niso namenjeni za kmetijstvo), gre za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Drugostopenjski organ je obrazložitev prvostopenjskega organa v tem delu še dopolnil (kar mu dopušča določba 248. člena ZUP) in se skliceval na pojasnilo Statističnega urada RS z dne 26. 6. 2019, da gre v primeru, da poslovni subjekt redi konje (tudi jahalne), za konjerejo po SKD 01.430, kar spada v kmetijsko dejavnost. Dodal je še, da ni bistveno, za kakšen namen bo konja uporabljala njegova kupka, iz dokumentov zadeve pa tudi ni razvidno, da bi ga stranka z interesom uporabljal še za druge namene (npr. šolanje tekmovalnih konj, prodaja ježe, šola jahanja, ipd.), torej za namene, ki med kmetijske dejavnosti ne sodijo.
ZSMKR člen 12, 12/2, 12/5. Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic člen 3, 3/1, 3/2.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved prometa z živili
Iz 3. člena Direktive 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic jasno izhaja, da države članice lahko predpišejo, da je dovolj vpis v sortne liste, v kateri od držav članic, česar pa slovenski zakonodajalec ni storil. Šele v primeru, da bi slovenski zakonodajalec na tak način prenesel direktno v notranji pravni red, bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala, da sta sortni listi vpisani v italijanski seznam sortnih list in da to zadošča za trženje tudi v Republiki Sloveniji.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 2, 4, 8.
COVID-19 - kmetijstvo - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis sme zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem sam ne opredeljuje izvirno pravic in obveznosti ter da z zakonom urejenih pravic ne zožuje.
COVID-19 - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - izpad dohodka - pogoji za dodelitev sredstev - izpolnjevanje pogojev - izpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev - izpolnjevanje pogojev v času vložitve prošnje
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik tako v času vložitve obravnavanega zahtevka kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe prejemnik izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, zato glede na določbo petega odstavka 74. člena ZIUZEOP ne izpolnjuje pogojev za pridobitev finančnega nadomestila po 74. členu ZIUZEOP, četudi se je naknadno mesečnemu temeljnemu dohodku odpovedal in ga tudi vrnil.
Noben predpis ne omejuje prodajalca kmetijskih zemljišč in gozda, da oblikuje predmet prodaje na podlagi lastne, svobodne poslovne volje. Vendar pa se mora prodajalec, ko oblikuje "paketno“ prodajo več nepremičnin obeh vrst, pri odločitvi poleg ekonomskih vidikov take prodaje zavedati tudi pravnih omejitev, ki jih nalagajo predpisi. „Pretežnostno načelo“, po katerem se v primeru združevanja kmetijskih zemljišč in gozdov v enotni predmet pravnega posla, lahko izključi uporabo enega ali drugega zakona pri odobritvi takega pravnega posla, ne izhaja niti iz ZKZ niti iz ZG. To, da se ZKZ in ZG ne moreta uporabiti istočasno, ne drži. Noben od zakonov tudi ne predvideva svoje uporabe glede presoje izpolnjevanja pogojev za odobritev pravnega posla za zemljišča, ki sodijo v okvir drugega zakona, tako da se materialnih določb ZKZ v zvezi s tem ne more uporabiti za gozd in ZG ne za kmetijska zemljišča. Glede na navedeno je treba pri odločanju o odobritvi pravnega posla „paketne“ prodaje po presoji Vrhovnega sodišča oba zakona uporabiti sočasno.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - sprejem ponudbe - status kmeta - izjava o sprejemu ponudbe
Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je odločba o statusu kmeta ugotovitvena in učinkuje od tedaj, ko je nastalo pravno dejstvo, na katerega se nanaša. Organ, ki odloča v konkretnem postopku odobritve pravnega posla, pa ima po določbi šestega odstavka 24. člena ZKZ možnost, da preveri dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje statusa kmeta. Tako ni mogoče pritrditi tožbeni navedbi, da toženka ni pristojna za ugotavljanje, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa kmeta. Upravičeno pa tožnik ugovarja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj je organ sploh podvomil, ali je tožnik kmet (glede na to, da je imel pravnomočno odločbo o statusu kmeta). Sodišče se strinja s tožnikom, da časovna oddaljenost pridobitve statusa kmeta sama po sebi ne more biti ustrezen razlog. V tem delu sodišče izpodbijane odločbe zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZKZ člen 56, 56/5, 56/5-5. ZUP člen 67, 67/2, 127, 127/2.
komasacija - uvedba komasacije - uvedba komasacijskega postopka - predlog za uvedbo postopka - začetek postopka - popolna vloga
Ob upoštevanju drugega odstavka 67. člena, drugega odstavka 127. člena ZUP in tretjega odstavka 56. člena ZKZ je šele s podajo popolnega predloga za uvedbo postopka mogoče šteti, da se je začel postopek komasacije.
Ker je z dnem 26. 4. 2016 stopila v veljavo novela ZKZ-E, ki za popolnost predloga za uvedbo komasacijskega postopka izrecno zahteva upravno overjene izjave lastnikov, ki se strinjajo z uvedbo komasacijskega postopka, bi moral upravni organ to še dodatno upoštevati tudi pri ugotavljanju pogojev za izdajo odločbe o uvedbi komasacije.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost - vrednotenje zemljišča
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja trasa dostopa do parc. št. 222 oziroma iz izpodbijane odločbe ni razvidno, po katerem delu iz komasacijskega sklada tožniku dodeljene parc. št. 111 poteka dostop oziroma služnost do parc. št. 222. Tako je pritrditi tožniku, da služnost v izpodbijani odločbi sploh ni konkretizirana.
V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati izpovedbo tožnika in zaslišane priče, da v zvezi z novo parcelo, ki so jo dobili po izvedbi komasacije, niso vedeli, da je prejšnji lastnik parcele že dobil "odškodnino za daljnovod", ter ugotoviti, ali to vpliva na vrednost tožnikovih v komasacijski sklad vloženih in iz njega dobljenih zemljišč.