neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje
ZKme-1 je v obravnavanem primeru specialni predpis v razmerju do ZUS-1, zato se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov. Ker pristojni organ ni odločil o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storil na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče tožbi ugodilo in organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje - procesne predpostavke
Sodišče je toženi stranki naložilo, da o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep odloči v roku 3 mesecev od vročitve predmetne sodbe. Rok za odločitev o pritožbi je sodišče določilo ob upoštevanju zakonskega štirimesečnega roka za izdajo odločbe na drugi stopnji.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 23, 25. ZUP člen 171.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - gozdarska dejavnost - pretežno opravljanje gozdarske dejavnosti - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
Uredba o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu člen 5, 6, 8, 8/3.
naravna nesreča - odprava posledic škode v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - višina odškodnine - način izračuna škode
Glede na to, da tožnik ves postopek zatrjuje, da je bila na sosednjih parcelnih številkah z istimi kmetijskimi pridelki s strani zavarovalnice ugotovljena kar 35,3% škoda (načelo podobnosti - tretji odstavek 8. člena Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu), in da so bile takšne navedbe podane že v pritožbenem postopku, je utemeljen tožbeni ugovor, da tega dejstva in okoliščin v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja poškodovanih kmetijskih rastlin, upravna organa nista raziskala oziroma obrazložila.
ZKme-1 člen 58, 172, 174, 175. Pravilnik o medu člen 2, 6, 7.
inšpekcijski postopek - kakovost živil - ukrep inšpektorja za kakovost živil - prepoved prometa - med - potvorjen med - metode za preverjanje skladnosti medu s predpisi
Kmetijski pridelki in živila so lahko v prometu, če so skladni s predpisanimi zahtevami in označeni na predpisan način. Inšpektor za kakovost živil ima pooblastilo in pristojnost nadzirati izpolnjevanje pogojev za označevanje in skladnosti označb kmetijskih pridelkov oziroma živil s predpisanimi zahtevami ter lahko prepove promet ali odredi neškodljivo uničenje kmetijskih pridelkov oziroma živil, če njihova kakovost ne ustreza predpisani.
Med, ki se daje v promet kot med, ne sme vsebovati nobenih dodatnih sestavin, vključno z aditivi za živila, niti nobenih drugih dodatkov. Metode za preverjanje skladnosti medu s predpisanimi zahtevami s Pravilnikom o medu niso določene, temveč se do sprejetja metod s strani Komisije uporabljajo metode, ki so mednarodno validirane.
Uredba o plačilih za ukrepe programa za razvoj podeželja za RS 2004 – 2006 za leto 2005 člen 13, 13/24. Uredba o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja 2004 – 2006 za leto 2006 člen 13, 13/29.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - kmetijsko okoljski ukrepi - obveznost izobraževanja - kršitev obveznosti - znižanje plačila - vračilo sredstev
Tožniku so bila plačila za leto 2005 znižana za 20 % iz razloga neopravljenih obveznosti izobraževanja. V sedmem odstavku poglavja B „Kršitve in sankcije pri ukrepih SKOP-a“ pa je določeno, da kolikor se kršitev pogojev v letu 2006 nanaša na ukrep SKOP-a, pri katerem je bila kršitev ugotovljena že v letu 2005, se zahtevek za ta ukrep zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje ukrepa SKOP-a. Vendar pa sodišče ugotavlja, da so bila tožniku plačila za izvajanje ukrepov SKOP-a tudi za leto 2006 znižana za 20 %. To pomeni, da njegov zahtevek za leto 2006 ni bil zavrnjen, niti v odločbi o izplačilih za leto 2006 ni bila ugotovljena dvakratna zaporedna kršitev. Iz tega pa sledi, da v obravnavanem primeru upravni organ sankcij ni stopnjeval, kot je predvideno v citiranih določbah, temveč je z izpodbijano odločbo izrekel najstrožjo sankcijo.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga 1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo za ukrep SKOP - prijavljene površine - ugotavljanje dejanske rabe površin - pravna podlaga ugotavljanja dejanske rabe - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe in iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj je meritve treh izvedencev ovrednotila na podlagi določb Pravilnika o spremembah Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je začel veljati dne 29. 1. 2008, tožnik pa je predmetni zahtevek za dodelitev sredstev za leto 2007 vložil dne 24. 4. 2007.
ZS člen 113a. ZUP člen 76, 80. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004/ES o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrola na kraju samem - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - preprečitev oprave kontrole - predhodno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti
Besedno zvezo „prepreči pregled na kraju samem“ iz drugega odstavka 23. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 je treba razlagati tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
ZUP člen 238, 238/3. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina GERK-a - dejanska raba - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - pritožbena novota
Tožnik pripomb na zapisnik v smeri izpodbijanja dejanskih ugotovitev, ugotovljenih pri kontrolnem pregledu površin na kraju samem, ni podal. Niti v pritožbi niti v tožbi ni pojasnil, zakaj tega ni storil oziroma zakaj je tem dejanskim ugotovitvam prvič oporekal šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njegovega zahtevka OMD ter v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, izpodbijano v tem postopku. Tako je glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP pravilna odločitev pritožbenega organa, ki pritožbenih ugovorov glede dejanskih ugotovitev kontrolnega pregleda ni upošteval.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - pravnomočnost odločbe - dopolnilna odločba
Sodišče ugotavlja, da odločba z dne 28. 12. 2006 prav glede 3. tč. izreka, to je v delu, v katerem ni bila odpravljena (z odločbo drugostopenjskega organa z dne 20. 8. 2007), ni postala pravnomočna. O pritožbi zoper to odločbo drugostopenjski organ ni odločil v celoti; z odločbo z dne 20. 8. 2007 je namreč pritožbi delno ugodil (glede 2. točke izreka, ki jo je odpravil), v preostalem pa o njej ni odločil, pač pa je po nadzorstveni pravici le še odpravil del 1. točke izreka in zadevo v tem obsegu vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. Tako pravno stanje pa narekuje izdajo dopolnilne pritožbene odločbe.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 23, 23/1. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga 1.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - dejanska raba površin - ugotavljanje dejanske rabe površin - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je od prijavljenih površin GERK-ov odštela površine, pri katerih je bila ugotovljena gostota dreves več kot 50 dreves na hektar (v primeru trajnih travnikov) oziroma je bila ugotovljena pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov večja od 75% (v primeru kmetijskih zemljišč poraslih z gozdnim drevjem). Neutemeljen je tožbeni ugovor, da navedena pogoja ne veljata, če se zemljišča popasejo, pač pa samo, če se obdelujejo na druge načine, saj Pravilnik kot način obdelave enači pašo in košnjo. Prav tako Pravilnik ne določa izjem za zemljišča na Krasu, zato je neutemeljena tudi tožbena navedba, da bi morala tožena stranka zemljišča na Krasu obravnavati drugače kot zemljišča drugod po Sloveniji.
ZKme-1 člen 33,34. ZKme člen 3č, 3d. ZUS-1 člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-6.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - integrirano poljedelstvo - pravna korist - izboljšanje položaja - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je zamudila tudi rok za tako imenovano zapoznelo vlogo, ki bi jo lahko vložila do 9. 6. 2008 do 24.00 ure. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je tožeča stranka šele 12. 5. 2009 in nato še 25. 5. 2009 zbirno vlogo dopolnila in uveljavljala zahtevek za podukrep KOP-IPL še na površini 130,67 ha. Zahtevek oziroma vloge mora stranka pravilno izpolniti v določenih rokih, ki so prekluzivni in torej nepodaljšljivi.
V obravnavani zadevi je v točki 1. izreka izpodbijane odločbe bilo ugodeno tožnikovemu zahtevku. Po presoji sodišča zato izpodbijana odločba v tem delu delu ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu. Tožnik si namreč svojega pravnega položaja v tem postopku ne more izboljšati.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 8.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo na kmetijskem gospodarstvu - pojem neprekinjeno obdobje
Časovno obdobje nesposobnosti za delo mora biti neprekinjeno tako pri najmanj štiriurni nesposobnosti za delo, kot tudi pri osemurni nesposobnosti za delo. O poslabšanju ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, in s tem tudi o potrebi po ukrepih za blažitev poslabšanja, je namreč mogoče govoriti le, če gre za daljšo neprekinjeno nesposobnost za delo nosilca ali člana kmetije.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 23, 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep Programa razvoja podeželja - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - dejanska raba - nekmetijska raba - avtocesta v gradnji
Razlog nastanka nekmetijske rabe površin (v obravnavanem primeru gradnja avtoceste) na same ugotovitve kontrole ne vpliva in tudi ni pravno pomemben. Nesporno namreč je, da je bila dejanska površina v kmetijski rabi na dan 13. 8. 2008 manjša od prijavljene površine na obrazcu D, česar ne more spremeniti niti ugotovitev kontrolnega pregleda z dne 30. 8. 2008 o ugotovljeni manjši površini zemljišč v nekmetijski rabi. Tožnik bi lahko po tem, ko je ugotovil, da je dejanska površina zemljišč v kmetijski rabi manjša od prijavljene površine, pri prvostopenjskem organu tudi umaknil svoj zahtevek za plačilo za ukrep OMD v tem obsegu, česar po podatkih spisa ni storil. Iz materialnopravnih predpisov, ki veljajo za obravnavani primer, pa ne izhaja, da bi upravni organ v primeru oprave večih kontrol z različnimi ugotovitvami pri svojem odločanju moral uporabiti ugotovitve tiste kontrole, ki so za vlagatelja zahtevka za plačilo za ukrep OMD ugodnejše.
ZKme-1 člen 43. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 23, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 73, 73/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - prijavljena površina - kontrolni pregled na kraju samem
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike so predpisane kontrole, ki se izvajajo na tam predpisan način, pri čemer se upošteva (med drugim) tudi Uredba 796/2004/ES. Med metodami, ki jih organ uporablja pri izvajanju kontrol, se pri kontroli na kraju samem, kjer kontrolor pregleda kmetijske parcele ter vse poljine na posameznem GERK-u, lahko kot pomoč uporabljajo ortofoto posnetki, podatki iz evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitski posnetki. Organ prve stopnje je tako pri svoji odločitvi upošteval poleg mapne kopije še druga dopustna sredstva, v potrditev pravilnosti odločitve pa je organ druge stopnje pribavil še barvni print ortofoto posnetka za leto 2006 in ga primerjal s printom za leto 2009.
ZKGZ člen 22, 22/2, 25b, 25b/1, 25b/2, 25b/3. ZDavP-2 člen 143, 157.
Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - neplačilo prispevka - davčna izvršba - izvršilni naslov - ničnost odločbe
V izvršilnem postopku, ki je samostojen postopek, ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmernih odločb. Postopek odmere zborničnega prispevka in postopek izvršbe sta namreč dva ločena postopka, ne glede na to, da je za odločanje o obeh pristojen isti upravni organ prve stopnje.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - prijavljene površine - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu predstavlja po ZUP javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja.