Upravna organa zgolj splošno povzemata posamezna stališča pravne doktrine (v zvezi z določbami 43., 27. in 28. člena SPZ), da je za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem pogoj dobroverna lastniška posest, ki mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova ipd., ne da bi utemeljila, zakaj ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, oziroma kaj konkretno iz predloženih listin v zvezi s pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne izhaja, pa bi moralo. Sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (2020) člen 16, 16/5, 296a. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 25. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačila za izvajanje ukrepov OMD - pogoji za pridobitev sredstev - kontrola na kraju samem
Za opravo pregleda na kraju samem zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni. Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.
Besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
S končno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bila razveljavljena začasna odločba, zoper katero je tožnik vložil upravni spor. To pomeni, da mu je že pred vložitvijo tožbe pravni interes za odločitev v zvezi z izpodbijano začasno odločbo prenehal, saj akt, ki ga s tožbo izpodbija, ne obstaja več, ker je bil razveljavljen s pravnomočno končno odločbo. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Zakonski zahtevi prvega odstavka 4. člena ZKZ sta dve: (1) namenska uporaba kmetijskih zemljišč in (2) preprečevanje njihovega onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin. Za razumevanje zadnjih so nato zakonske opredelitve v sledečih dveh odstavkih (kdaj so kmetijska zemljišča onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal). Inšpekcijski ukrep se zato izreče zaradi nenamenske rabe ali pa zaradi onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin.
Sodišče je prepričano, da namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
oglaševanje - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskih zemljišč
Postavitev oglaševalskega panoja in oglaševanje ni kmetijsko opravilo niti dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnost, ampak dejavnost oglaševanja.
Kmetijski inšpektor je bil po ugotovitvi, da se kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, dolžan izreči inšpekcijski ukrep.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke
Po 128. členu ZUP sme pristojni organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Ker ni bila podana, pa je toženka pravilno odločala le o vloženem zahtevku.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 2.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za dodelitev podpore - ukrepi kmetijske politike - obrazložitev odločbe
Na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno isto samo število živali, ne zahteva pa se, da so na kmetijskem gospodarstvu iste živali. Podpora se namreč dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih in je za točno to podporo bistveno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, je treba v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale.
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 143/1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2023) člen 32, 32/1, 32/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe zemljišča - zakup zemljišča
Organ ni ignoriral tožnikovih podatkov in trditev o njegovi pravici do zakupa in upošteval le navedbe A. A., pač pa je, ker tožnik pravice do uporabe nepremičnine v smislu 5. člena ZKme-1 in drugega odstavka 32. člena Pravilnika ni izkazal, odločil o izbrisu navedenega GERK-a v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu. V zadevi je bil namreč pravno relevanten le, kot določa 5. člen ZKme-1, izkaz pravice do uporabe zemljišča, to pravico pa je tožnik zatrjeval na podlagi zakupne pogodbe, ki je ni predložil.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 44. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 20.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - kontrola na kraju samem - znižanje plačila
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za diverzifikacijo rastlin, saj se je porušilo razmerje med kulturami z ugotovitvijo toženke, da na spornih GERK-ih ne raste le lucerna ampak tudi detelja, zato se to šteje za travno mešanico. Posledica tega je, da dve glavni skupini kmetijskih rastlin presegata 95% celotne ugotovljene površine ornega zemljišča. To pa ni skladno z drugim pododstavkom prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za diverzifikacijo, posledično niti pogoja za izplačilo zelene komponente.
izvršba - upravna izvršba - obrazložitev - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - izvršba po drugih osebah - način izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ bi moral obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini denarne kazni ter obrazloženo zavrniti s tem povezane ugovore zavezanca. Šele tako bi bil možen preizkus načina izvršbe, ali je organ pri njegovi izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. V tem delu gre zato pritrditi tožnikoma, da je podana bistvena kršitev pravil upravnega postoka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 4, 6. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
COVID-19 - kmetijstvo - vino - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je C. C. kot drug kmet prednostni upravičenec glede na oba tožnika, ki predkupne pravice v postopku nista uveljavljala. Ugovorov o nepravilni ponudbi oz. nepravilnem sprejemu ponudbe s strani C. C. tožena stranka pravilno ni upoštevala kot prepoznih. Posledično je organ v zvezi s sprejeto ponudbo C. C. pravilno odobril pravni posel med njim in prodajalcema ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla med prodajalcema in tožnikoma, saj lahko organ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Pravilno pa je zavrgel tudi odobritev posla med prodajalci in vsemi kupci glede prodaje izključno stavbnih zemljišč.
Odločba o priznanju statusa kmeta je ugotovitvene narave. Vprašanje statusa kmeta zainteresiranih kupcev ozroma sprejemnikov ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je predhodno vprašanje, ki ima učinek samo v zadevi, v kateri je bilo predhodno vprašanje rešeno. To, da je bila odločba o statusu kmeta izdana po sprejemu ponudbe, v kateri je B. B. kot prizadeta stranka uveljavljal predkupno pravico, ni pravno odločilno dejstvo. Ključno za odločitev je, da je bila odločba o priznanju statusa kmeta pravnomočna v času odločanja prvostopenjskega organa.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - predkupna pravica - predkupna pravica po ZKZ - vprašanje statusa kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta
Določba 24. člena ZKZ statusa kmeta ne pogojuje z vpisom v RKG, zato po presoji sodišča samo dejstvo, da tožnica v času sprejema ponudbe (še) ni bila vpisana v RKG, temveč se je vpisala kasneje, za odločitev o statusu kmeta ni odločilno. Namen RKG kot evidence je namreč vodenje podatkov o kmetijskih gospodarstvih in uveljavljanje pravic, kot so ukrepi kmetijske politike, obenem pa sam vpis v RKG tudi še ne pomeni, da oseba izpolnjuje kriterije kot predkupni udeleženec v smislu 24. člena ZKZ.
inšpekcijski ukrep - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe
Tožbeni ugovori (pavšalno sklicevanje na dejstvo, da naj bi bila okoliška kmetijska zemljišča prav tako uporabljana v nekmetijski namen, vendar ne-sankcionirana, ter navedba, da gre v tem primeru za zasebno lastnino, po kateri so postopali brez dovoljenja in sodne odločbe) se po vsebini nanašajo na odločbo, ki se izvršuje in ne na predmet tega upravnega spora (torej na izrek denarne kazni v upravnem izvršilnem postopku), zato jih skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP sodišče ni moglo upoštevati.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetija - kmetijska dejavnost - zavajanje potrošnikov - uporaba firme - označevanje živil
Iz jezikovne razlage določbe 66. člena ZKme-1 jasno izhaja, da se nanaša zgolj na oglaševanje, označevanje in trženje kmetijskih izdelkov oziroma storitev, ne pa na označevanje poslovnega subjekta pri nastopanju na trgu. Ukrep, ki ga je izrekel inšpekcijski organ, pa po svoji vsebini pomeni prav to. V konkretnem primeru tožnica z enako firmo obstoja od leta 1995, to je pred uveljavitvijo ZKme-1. Poleg tega je tožnica že v postopku pred upravnim organom in ponovno v tožbi zatrjevala, da izpolnjuje vsebinske pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave mleka iz 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, saj preko 60 % mleka za svoje mlečne izdelke dejansko pridobi z navedene kmetije. Njeni izdelki so proizvedeni v sklopu kmetije A, s katero je organsko povezana in soodvisna, zato o kakršnem koli zavajanju potrošnikov ni mogoče govoriti.
Izrek prvostopne odločbe je premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada - kriterij zaokroženosti zemljišč
Komasacija je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Namen komasacije torej ni razlastitev zaradi gradnje javne infrastrukture, kot v tožbi navajata tožeči stranki.
Pri sami izvedbi komasacije niso relevantne razvrstitve v katastrske razrede, saj se vrednost nepremičnin v komasacijskem postopku izračuna na način, kot je določeno v 65. in 66. členu ZKZ.
Za uspešno uveljavljanje predkupnega upravičenja zakupnika, bi moral biti tožnik zakupnik po pravilih ZKZ. Da to ni bil, je nenazadnje sam priznal, ko je pojasnil, da je sklenil ustno najemno pogodbo.