odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena ZKZ je materialni rok.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč - kmetijsko zemljišče - namenska raba zemljišč - nenamenska raba - ogled - ustna obravnava - pravica do izjave
V obravnavanem primeru je bil opravljen inšpekcijski ogled predmetne sporne parcele na kraju samem, vendar brez prisotnosti tožeče stranke kot inšpekcijske zavezanke, katera na ogled ni bila vabljena. Tožeči stranki je bil sicer poslan zapisnik o opravljenem inšpekcijskem ogledu in je tožeča stranka bila pozvana, da lahko v roku 8 dni poda pripombe in se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, kar pa ne more nadomestiti možnost izjave o ugotovitvah po opravljenem ogledu.
ZKZ člen 107, 107/B. ZIN člen 32. Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2009) člen 7, 8.
kmetijstvo - gnojenje - kmetijsko okoljski ukrepi
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku, v katerem je bila izdana, pa tudi ni bilo nepravilnosti, ki bi zahtevale njeno odpravo. Tožnici je bil izdan ustni ukrep na zapisnik, skladno z 211. členom in četrtim odstavkom 144. člena ZUP v skrajšanem ugotovitvenem postopku, za kar so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni zakonski pogoji glede nujnih ukrepov v javnem interesu, ki jih za takšne primere dopušča ZUP in Odredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.
Sodišče je presojalo, ali je tožnikovo članstvo v KGZS obvezno in s tem plačilo zborničnega prispevka ter ali tožnikove socialno-ekonomske razmere lahko vplivajo na odločitev o odmeri zborničnega prispevka.
Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo.
Tožeča stranka je oddala vlogo za dodelitev podpore za sklop A, zato upravni organ ni mogel presojati ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za podporo iz sklopa B, saj vloge za dodelitev podpore iz sklopa B ni oddal.
nepovratna sredstva - delna ugoditev zahtevku - sodba vrhovnega sodišča - odprava upravnega akta in vrnitev zadeve v ponovni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - obseg presoje - učinki pravnomočnosti sodbe - materialna pravnomočnost - načelo ne bis in idem - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pravna in dejanska vprašanja - zamudne obresti - odvetniški stroški - postopek začet na zahtevo stranke - zavrženje tožbe
Vrhovno sodišče je navedlo, da je v dosedanji praksi (v sklepu X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017, 33. točka obrazložitve) že pojasnilo, da je upravni organ v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih (ZS) v povezavi s 1. členom ZUS-1). Materialno pravnomočna namreč postane vsaka sodba, v kateri je sodišče vsebinsko presojalo zakonitost upravnega akta, torej tudi sodba o odpravi izpodbijanega upravnega akta (64. člen ZUS-1), saj temelji na vsebinski ugotovitvi njegove nezakonitosti. Zato sme upravni organ dejstva, ki jih je v upravnem sporu ugotovilo sodišče, ponovno presojati le, če so po naravi taka, da so se po sodbi sodišča lahko spremenila (kar za predmetno zadevo ne velja) in je njihova sprememba glede na naravo zadeve pri ponovnem odločanju lahko upoštevna.
Sodišče ugotavlja, da bi bila tožeča stranka do zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka upravičena le, če bi bila tožeči stranki tudi za ta del zahtevka priznana pravica do izplačila, pa to izplačilo ne bi bilo izvršeno v roku, kot ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna. To vodi do zaključka, da zahtevek tožeče stranke za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od zavrnjenega dela zahtevka od 29. 11. 2012 (torej od izdaje prve odločbe tožene stranke v zvezi z zahtevanim izplačilom) do plačila ni utemeljen.
Če stranka v upravnem sporu uspe in se zadeva vrne upravnemu organu v ponovno odločanje, so pravila odločanja o stroških upravnega postopka enaka - ti stroški so breme tistega, ki je zahteval uvedbo postopka. Sodišče ob tem meni, da nepravilna odločitev upravnega organa sama po sebi ne predstavlja krivdnega ravnanja ali nagajivosti, ki bi dopuščala prevalitev stroškov postopka na organ (prim. sodbe Upravnega sodišča IV U 154/2010 z dne 4. 1. 2011, I U 356/2011 z dne 24. 5. 2011 in I U 639/2015 z dne 11. 6. 2015).
Upravna organa zgolj splošno povzemata posamezna stališča pravne doktrine (v zvezi z določbami 43., 27. in 28. člena SPZ), da je za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem pogoj dobroverna lastniška posest, ki mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice, da je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je stvar njegova ipd., ne da bi utemeljila, zakaj ti pogoji v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, oziroma kaj konkretno iz predloženih listin v zvezi s pogoji za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ne izhaja, pa bi moralo. Sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (2020) člen 16, 16/5, 296a. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 25. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačila za izvajanje ukrepov OMD - pogoji za pridobitev sredstev - kontrola na kraju samem
Za opravo pregleda na kraju samem zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni. Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.
Besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
S končno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bila razveljavljena začasna odločba, zoper katero je tožnik vložil upravni spor. To pomeni, da mu je že pred vložitvijo tožbe pravni interes za odločitev v zvezi z izpodbijano začasno odločbo prenehal, saj akt, ki ga s tožbo izpodbija, ne obstaja več, ker je bil razveljavljen s pravnomočno končno odločbo. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - namenska raba zemljišč
Zakonski zahtevi prvega odstavka 4. člena ZKZ sta dve: (1) namenska uporaba kmetijskih zemljišč in (2) preprečevanje njihovega onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin. Za razumevanje zadnjih so nato zakonske opredelitve v sledečih dveh odstavkih (kdaj so kmetijska zemljišča onesnažena in kdaj je zagotovljena trajna rodovitnost tal). Inšpekcijski ukrep se zato izreče zaradi nenamenske rabe ali pa zaradi onesnaževanja, degradacije ali drugega zaviranja rasti rastlin.
Sodišče je prepričano, da namenska uporaba kmetijskih zemljišč obsega zgolj in samo njihovo kmetijsko obdelavo in v tem oziru ohranjanje ter izboljševanje pridelovalnega potenciala (prva alineja 1.a člena ZKZ). Postavitev reklamnega panoja, kljub temu, da ne ovira obdelovanja zemljišča (košenja trave), ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Z drugimi besedami, oglaševalska tabla ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
oglaševanje - kmetijsko zemljišče - uporaba kmetijskih zemljišč
Postavitev oglaševalskega panoja in oglaševanje ni kmetijsko opravilo niti dejavnost, ki se izvaja z namenom opravljanja kmetijske dejavnost, ampak dejavnost oglaševanja.
Kmetijski inšpektor je bil po ugotovitvi, da se kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z namenom, dolžan izreči inšpekcijski ukrep.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke
Po 128. členu ZUP sme pristojni organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi zadeve za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Ker ni bila podana, pa je toženka pravilno odločala le o vloženem zahtevku.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 2.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za dodelitev podpore - ukrepi kmetijske politike - obrazložitev odločbe
Na kmetijskem gospodarstvu mora biti vedno isto samo število živali, ne zahteva pa se, da so na kmetijskem gospodarstvu iste živali. Podpora se namreč dodeljuje za prirejo mleka v gorskih območjih in je za točno to podporo bistveno število prisotnih živali (ne pa število istih živali), ki izpoljnjujejo pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 o shemah na točno določen dan in obdobje. Kolikor je tožena stranka tožeči stranki zavrnila izplačilo podpore za posamezno izmed vpisanih živali, je treba v odločbi konkretizirano pojasniti, zakaj je zavrnila izplačilo podpore oziroma katerega izmed sicer kumulativno zahtevanih pogojev iz Uredbe o shemah posamezne zavrnjene ženske govedi na točno tem kmetijskem gospodarstvu niso izpolnjevale.
ZDKG člen 2, 2/1, 4, 4/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zaščitena kmetija - preveritev pogojev za zaščito kmetije - ponovna zahteva - ista upravna zadeva - formalna pravnomočnost - dejanska in pravna podlaga - obrazložitev odločbe
S pravnomočnostjo je izključena negotovost glede pravno urejenih razmerij in preprečeno ponavljanje postopka in ponovno odločanje o isti zadevi. Navedeno velja tudi za formalno pravnomočne odločbe, to je odločbe, s katerimi je zahteva stranke zavrnjena, torej kadar iz nje za stranko ne izhajajo nobene pravice ali obveznosti. Takšna odločba ima za posledico, da v isti upravni zadevi (torej če gre za isto stvar in isti stranki) stranka ne more začeti novega upravnega postopka, organ, ki je tako odločbo izdal, pa je nanjo vezan. Ponovna zahteva za upravno odločanje se zavrže, če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila.
Sporen sklep prvostopnega organa o zavržbi zahteve tožnika za ponovno preveritev zaščitene kmetije ni obrazložena v smislu, zakaj je organ zavzel stališče, da se dejansko in pravno stanje, na katerega se predlog opira, ni spremenilo.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 143/1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2023) člen 32, 32/1, 32/2.
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva (GERK) - izbris iz evidence GERK - pravica do uporabe zemljišča - zakup zemljišča
Organ ni ignoriral tožnikovih podatkov in trditev o njegovi pravici do zakupa in upošteval le navedbe A. A., pač pa je, ker tožnik pravice do uporabe nepremičnine v smislu 5. člena ZKme-1 in drugega odstavka 32. člena Pravilnika ni izkazal, odločil o izbrisu navedenega GERK-a v RKG pri njegovem kmetijskem gospodarstvu. V zadevi je bil namreč pravno relevanten le, kot določa 5. člen ZKme-1, izkaz pravice do uporabe zemljišča, to pravico pa je tožnik zatrjeval na podlagi zakupne pogodbe, ki je ni predložil.
Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 člen 44. Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 20.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - kontrola na kraju samem - znižanje plačila
Tožnik ne izpolnjuje pogojev za diverzifikacijo rastlin, saj se je porušilo razmerje med kulturami z ugotovitvijo toženke, da na spornih GERK-ih ne raste le lucerna ampak tudi detelja, zato se to šteje za travno mešanico. Posledica tega je, da dve glavni skupini kmetijskih rastlin presegata 95% celotne ugotovljene površine ornega zemljišča. To pa ni skladno z drugim pododstavkom prvega odstavka 44. člena Uredbe 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, zato tožnik ne izpolnjuje pogoja za diverzifikacijo, posledično niti pogoja za izplačilo zelene komponente.
izvršba - upravna izvršba - obrazložitev - denarna kazen - izvršba s prisilitvijo - izvršba po drugih osebah - način izvršbe - bistvena kršitev določb postopka
Upravni organ bi moral obrazložiti odločitev o izbranem načinu izvršbe in višini denarne kazni ter obrazloženo zavrniti s tem povezane ugovore zavezanca. Šele tako bi bil možen preizkus načina izvršbe, ali je organ pri njegovi izbiri upošteval za zavezanca najmilejši način. V tem delu gre zato pritrditi tožnikoma, da je podana bistvena kršitev pravil upravnega postoka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZIUZEOP člen 74. Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvodnji vina zaradi epidemije COVID-19 (2020) člen 4, 6. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-4, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
COVID-19 - kmetijstvo - vino - pogoji za priznanje pravice - odločba - obrazložitev odločbe - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - exceptio illegalis
Podzakonski predpis lahko zajame le tisto, kar izhaja iz zakonske norme. Določanje pogojev s strani izvršilne veje oblasti, ki spreminja ali samostojno ureja zakonsko materijo oziroma ki nima podlage v zakonu, je neustavno.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi organa, da je C. C. kot drug kmet prednostni upravičenec glede na oba tožnika, ki predkupne pravice v postopku nista uveljavljala. Ugovorov o nepravilni ponudbi oz. nepravilnem sprejemu ponudbe s strani C. C. tožena stranka pravilno ni upoštevala kot prepoznih. Posledično je organ v zvezi s sprejeto ponudbo C. C. pravilno odobril pravni posel med njim in prodajalcema ter posledično pravilno zavrnil odobritev posla med prodajalcema in tožnikoma, saj lahko organ odobri le en pravni posel glede prometa s kmetijskimi zemljišči. Pravilno pa je zavrgel tudi odobritev posla med prodajalci in vsemi kupci glede prodaje izključno stavbnih zemljišč.