Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 Priloga 1, 3. točka 3. odstavka.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko-okoljska plačila - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov - višja sila
Okoliščino, da tožnik zakupne pogodbe ni sklenil tako, da bi si v skladu s predpisi zagotovil pravico uporabe GERK-ov, na katerih se je zavezal izvajati petletno obveznost, ves čas trajanja obveznosti, ko je odločal o odstopanju od izvajanja obveznosti, je prvostopenjski organ pravilno ocenil kot tako, ki odstopanja ne upravičuje. Do spremembe obsega kmetijskih zemljišč na tožnikovem KMG-ju ni prišlo neodvisno od upravičenca, temveč zaradi njegovega ne dovolj skrbnega ravnanja pri sklepanju pravnega posla. Zato tožnik z razlogom za odstopanje od obveznosti, ki ga je uveljavljal v vlogi, s katero je tak postopek začel, ni mogel biti uspešen.
Drug razlog, ki ga za uveljavljenje odstopanja tožnik uveljavljal v pritožbi - njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno stanje njegove soproge – je drugostopenjski organ ocenil za okoliščine, ki za odločitev več ne morejo predstavljati odločilnega dejstva, ker jih je tožnik uveljavljal prepozno. Uveljavljanje novih razlogov za odstop od izvajanja obveznosti ne pomeni zgolj enega od dejstev v dejanskem stanu, na katerem je tožnik uveljavljal zahtevek za odstop od izvajanja obveznosti, temveč uveljavljanje drugačne dejanske podlage zahtevka. Gre za spremembo prvotno uveljavljanega zahtevka, ki pa je, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo zahtevka predpisuje 133. člen ZUP, dovoljena le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Že zato tožnik tudi s pritožbo ni mogel uspeti.
Odstopanja so dovoljena v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje poukrepov KOP še niso bil znane oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin.
V konkretni zadevi je sporno, ali je terjatev toženke do tožnikov glede vračila sredstev, ki so bila njihovemu pravnemu predniku izplačana kot akontacija za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše na podlagi delne odločbe z dne 26. 11. 2003, zastarala. Toženka nima prav, ko se v izpodbijani drugostopenjski odločbi sklicuje na dejstvo, da odločba o vračilu preveč plačane akontacije pokojnemu A.A. nikoli ni bila vročena. To dejstvo sicer res pomeni, da odločba z dne 22. 9. 2004 zanj ni imela nobenih pravnih učinkov, vendar pa je bila vsaj takrat ugotovljena terjatev toženke do A.A. Vsaj z izdajo odločbe z dne 22. 9. 2004 so bili namreč izpolnjeni pogoji za to, da bi toženka to terjatev lahko izterjala. V ponovljenem postopku bo moral pritožbeni organ v zvezi s pritožbenim ugovorom zastaranja ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru nastopilo zastaranje te terjatve ter o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ponovno odločiti.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - spremembe v evidenci GERK - vpis GERK na zemljišču - pravica do uporabe zemljišča
Prvi odstavek 34. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev določa, da mora tisti, ki želi vpisati GERK na zemljišču, kjer je že vpisan GERK drugega nosilca, predložiti dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe tega zemljišča.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007-2013 člen 30, 30/5.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep KOP - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - vračilo sredstev
Prvostopenjski organ je tožniku mogel izreči sankcijo vračila sorazmernega dela za leto 2006 izplačanega zneska, ob pravilni ugotovitvi, da je tožnik v letu 2007 nedovoljeno zmanjšal vključeno površino ukrepa EK nad 20 %; ugotovitev prvostopenjskega organa o vključeni površini v letu 2006 16,31 ha in v letu 2007 10,38 ha pa tožnik niti ne prereka.
izvozno nadomestilo - molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa
Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.
Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.
subvencija za nabavo kmetijskih strojev - vračilo prejetih sredstev - zahtevek za izplačilo - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - javni interes
Tožeča stranka (državno pravobranilstvo) za vložitev te tožbe posebnega pooblastila vlade ne potrebuje, kolikor je zakon kršen v škodo javnega interesa.
B. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena družbi B. s strani C. d.o.o. Navedeni račun torej, ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz Javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov. V zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil prvostopni organ, glede na zahtevo iz prvega odstavka 57. člena ZKme-1, da mora biti vložitev zahtevka namerna, je ugotoviti, da je prvostopni organ ugotavljal dejansko stanje širše, kot ga je v svojo odločbo povzel drugostopni in presodil v zvezi z vloženo pritožbo. Tožena stranka je zato napačno presojala okvir dejanskega stanja, ki ga je ugotovil in presodil prvostopni organ, saj se do dejstev, ki jih je ta uporabil kot podlago za svojo odločitev, ni opredelila. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi B. d.o.o. ni bila dobavljena s strani družbe C. d.o.o., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - javna listina - dokaz o nepravilnosti javne listine - pritožbena novota
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, torej brez sodelovanja tožnika. Tožnik tako pred izdajo odločbe na prvi stopnji ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopejskega organa in nanje tudi ni mogel ustrezno odgovoriti. Zaradi navedenega ni mogel prej kot v pritožbi ugovarjati nepravilni ugotovitvi glede vrste rabe zemljišča oziroma glede obstoja gospodarskega poslopja na obravnavani parceli.
Javni razpis za ukrep 112: Pomoč mladim prevzemnikom kmetij za leto 2011 točka IV. ZZK-1 člen 5.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - izvedba prevzema kmetije - vpis lastništva v zemljiško knjigo - učinkovanja vpisa pravic v zemljiško knjigo
ZZK-1 začetek učinkovanja vpisanih pravic in pravnih dejstev veže na dan, ko je bil vložen zemljiškoknjižni predlog za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva. Tega dne je zato tudi izveden prevzem kmetije.
aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov - nakup kmetijske mehanizacije
Državnemu pravobranilstvu kot zastopniku javnega interesa je dana možnost, da sam vloži tožbo, če oceni, da je bil kršen zakon v škodo javnega interesa, brez da bi mu za to moralo biti podeljeno posebno pooblastilo vlade za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Na podlagi razlage določbe prvega odstavka 57. člena ZKme-1 je ugotoviti, da zakonski dejanski stan obsega dva sklopa ugotovitev. Pristojni organ mora, preden zahteva vračilo dodeljenih sredstev, ugotoviti, da je stranka predložila „napačno“ vlogo ali zahtevek, nato pa se opredeliti do tega, ali je bila vložitev napačne vloge ali zahtevka „namerna“ (torej da se je upravičenec zavedal, da je njegova vloga oziroma zahtevek napačen v smislu obveznosti, ki jih je bil dolžan izpolniti po Javnem razpisu oziroma odločbi o dodelitvi sredstev, pa je tak napačen zahtevek, z namenom, da pridobi sredstva, predložil organu).
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
Uredba Komisije (ES) 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 31.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo nepovratnih sredstev - račun - znižanje zahtevka
Iz priloženih računov ni bilo razvidno, v kolikšnem obsegu je bil izveden zgolj fasadni omet, po posameznih računih. Tožena stranka je zato tožnika pravilno pozvala k predložitvi specifikacije k posameznim računom. Poslana specifikacija je izkazovala, da je izvajalec izvedel fasado na 446,62 m2 površine. Tudi pojasnitev oziroma dopolnitev zahtevka z dne 4. 8. 2012 ni izkazovala drugačnega obsega fasaderskih del. Dopisana pa je bila še cena fasade in sicer, da je znašala 21,00 EUR na m2. Na podlagi izvedene kontrole - ogleda z dne 11. 8. 2012 je razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da je bila dejansko izvedena in izmerjena površina fasade cca 260 m2. Tožena stranka torej pravilno ugotavlja, da je bila celotna površina izdelane fasade 223,31 m2, kot jo je tožnik priglasil v svoji vlogi za odobritev sredstev, v celoti zajeta že v prvem računu št. 3/2012 in zato ostalih računov (5/2012 in 4/2012) ni upoštevala.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pritožba - izvršljivost odločbe
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za izvršljivost odločbe pred njeno dokončnostjo 41. člen ZKme-1, po katerem pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve. Prvostopenjski organ ni ravnal v nasprotju s pravili upravnega postopka, ko je izdal izpodbijano odločbo pred dokončnostjo odločb, ki so bile podlaga za odločitev po izpodbijani 2. točki prvostopne odločbe.
Uredba Komisije (ES) št. 891/2009 z dne 25. septembra 2009 o odprtju in upravljanju nekaterih tarifnih kvot Skupnosti v sektorju sladkorja člen 8, 8/2.
podaljšanje veljavnosti uvoznega dovoljenja - uvoz sladkorja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - vrnitev dela varščine - višja sila - poplave
Iz vpisa na uvoznem dovoljenju izhaja, da gre za uvoz belega sladkorja po točno označeni KN, kar pomeni, da dovoljenja na podlagi drugega odstavka 8. člena Uredbe št. 891/2009 ni mogoče podaljšati, saj ne gre za izjemo, ki jo ta člen določa. Po tej določbi (izjemi) je namreč mogoče podaljšati dovoljenje samo za uvoženi posebni in industrijski sladkor, do konca tržnega leta, za katerega so bila dovoljenja izdana.
upravni spor - nov upravni akt - ustavitev postopka - stroški postopka
V konkretnem primeru je bil spremenjeni upravni akt izdan 2.10.2013, torej še pred odstopom predmetne tožbe in posledično pred pričetkom sodnega postopka, vendar je sodišče kljub temu pri svoji odločitvi smiselno uporabilo 39. člen ZUS-1. Sodišče je tožnika dne 15.10.2013 na podlagi drugega odstavka 39. člena ZUS-1 pozvalo, da se izjavi, ali vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja na novo izdani akt. Navedeni poziv mu je bil vročen 17.10.2013, vendar v zakonsko določenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni izjavil, da vztraja pri vloženi tožbi, zato je sodišče predmetni postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1.
Tožnik v tožbi ni opredelil stroškov, za katere zahteva povračilo, zato je njegov stroškovni zahtevek ostal neopredeljen.
Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 2/1, 2/1-2, 7, 8. Uredba Komisije (ES) ŠT. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 34, 57, 58/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zavrnitev zahtevka
Tožnica zmotno meni, da je pogoj upravičene površine izpolnila s tem, da je površino celotnega GERK-a trikrat pokosila. Že iz definicije ugotovljene površine izhaja, da mora površina v času izvedbe kontrol izpolnjevati predpisane pogoje. Tožnica pa niti ob kontroli in tudi v tožbi ne oporeka ugotovitvam kontrolorja, da del GERK-a ob kontroli ni bil več v kmetijski rabi.
Prvostopenjski organ je mogel uporabiti sankcijo vračila izplačanih sredstev na podlagi določb Uredbe o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe iz Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, v letu 2007-2010, ki je predvidena za primer, če upravičenec pri izvajanju kmetijsko okoljskih ukrepov ne spoštuje splošnih določil; med taka namreč sodi določba o trajanju obveznosti.
Upoštevajoč dejstva, da je tožnik v letu 2005 vstopil v ukrep SKOP, v letu 2007 pa mu je bil zavrnjen zahtevek za plačilo za ukrep KOP (tj. pred prenehanjem zahtevanega trajanja obveznosti izvajanja ukrepa), dajejo podlago za zaključek, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja ukrepov, kot v obrazložitvi svoje odločbe razloguje drugostopenjski organ. Tak dejanski zaključek pa je narekoval uporabo predpisane sankcije – vrnitev sorazmernega dela izplačanih sredstev.
Če je bilo na kontrolnem pregledu ugotovljeno, da površina, ki jo je vlagatelj prijavil, pravil v celoti ne izpolnjuje, so se te ugotovitve zabeležile po uradni dolžnosti in je tako prišlo do spremembe GERK-ov v registru kmetijskih gospodarstev. Za pravilnost prijavljenih podatkov je tožnik jamčil s popisom vloge in se te odgovornosti ne more razbremeniti z ugovori, da mu svetovalka kmetijsko svetovalne službe ni nudila ustrezne strokovne pomoči. Gre za njuno medsebojno razmerje, ki ne more vlivati na odločitev upravnega organa.
ZKme-1 člen 4. SPZ člen 49. Uredba o ukrepih 1., 3., in 4., osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 11, 13, 13/1, 13/1-3, 13/2. ZUP člen 144.
javni razpis - razvoj podeželja - prevzem kmetije - zaščitena kmetija - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Prevzema se kmetija in ne zaščitena kmetija. Predmet prevzema niso le zemljišča, ki sodijo v okvir zaščitene kmetije po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, oziroma zemljišča iz Pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja, s katero se na tožečo stranko prenaša (zgolj) zaščitena kmetija, temveč vključuje vsa kmetijska in gozdna zemljišča, ki pripadajo kmetiji. In ker gre za lastniški prevzem, pojma kmetija tudi ni mogoče enačiti s pojmom kmetija iz ZKme-1 oziroma kmetijskega gospodarstva (ki obsega tako lastniška zemljišča kot zemljišča v uporabi), temveč se tako pri prevzemanju kot pri izključitvi iz prevzema kot pripadajoča kmetiji pravilno upoštevajo vsa zemljišča, ki so v lasti prenosnice. Tožeča stranka ne more uspeti z ugovorom, da sporna zemljišča, ki niso del zaščitene kmetije, predstavljajo posebno premoženje prenosnice in se zato pri prevzemu kmetije (kot zemljišča, izključena iz prevzema) ne upoštevajo.
Za odločanje o prevzemu zemljišč in s tem tudi za njihovo izključitev iz prevzema so relevantni podatki, ki so na dan oddaje vloge vpisani v zemljiško knjigo.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - vpis gerk v register kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča
Tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da je lastnik, zakupnik oziroma da ima soglasje lastnika za uporabo predmetnih vinogradov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njegovo zahtevo za njihov vpis k njegovemu kmetijskemu gospodarstvu.