ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče za programsko obdobje 2012-2013 člen 7, 7/1, 7/1-1, 7/1-2, 13.
javni razpis - subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva - sedež kmetijskega gospodarstva - zavrženje vloge
Ker tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, sedeža v občini nima, je prvostopenjski organ glede na določbe javnega razpisa in Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2012-2013, tožnikovo vlogo mogel zavreči.
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 29, 30.
finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo - pogoj nespodobnosti za delo - časa trajanja nezmožnosti- razpisni pogoji
Glede na to, da se sredstva dodeljujejo le do porabe razpoložljivega zneska, v zadevi niti ni odločilno, ali je tožnica sicer izkazala izpolnjevanje pogoja javnega razpisa glede časa trajanja nezmožnosti za delo, saj je bila njena vloga uvrščena na mesto, ki ni več omogočalo odobritve sredstev.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 14, 15, 15/12, 24, 24/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integrirano vinogradništvo - ukrep strmi vinogradi - pogoji za priznanje sredstev - naklon vinograda
Ker je za odločitev relevanten podatek o naklonu vinograda iz Registra kmetijskih gospodarstev, tožeča stranka le-tega ne more izpodbijati s predloženo odločbo upravne enote, ki je bila izdana ob vpisu sprememb v Register pridelovalcev grozdja in vina.
ZUP člen 80. Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 8, 38, 38/4.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - kontrola na kraju samem - upravičene površine - znižanje izplačil - zapisnik o kontrolnem pregledu - javna listina - pripombe na zapisnik
Zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu v smislu določb ZUP predstavlja javno listino, za katero velja zakonska domneva, da velja kot resnično tisto, kar se v njem potrjuje oziroma ugotavlja. V skladu z načelom materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so v taki listini neresnično potrjena dejstva, pri čemer je dokazno breme na tistem, ki meni nasprotno.
Tožeča stranka je sicer v pripombah na zapisnik navajala razloge, zakaj je prišlo do navedenih nepravilnosti pri izračunu površine, s čimer pa ne more ovreči v zapisniku ugotovljenih dejstev.
ukrep obnove in razvoja vasi - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
V konkretnem primeru iz izpodbijane odločbe in iz odgovora na tožbo ter pripravljalnih vlog ne izhaja, da je bila pred izdajo odločbe tožnici dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na izračun neupravičenih stroškov in na ugotovljeno razliko med zahtevkom tožnice in dejanskim izračunom. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izvedenih v postopku, je Agencija navedena dejstva in okoliščine ugotovila.
javni razpis - nepovratna sredstva - izplačilo priznanih sredstev
Tožnica v vlogi za odobritev nepovratnih sredstev energetskega prispevka ni navedla, zaradi česar ta strošek v odločbi o pravici do sredstev ni mogel biti odobren.
Uredba Komisije (EU) 2073/2005 z dne 15. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila člen 4. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 5. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana člen 3.
V obravnavanem primeru je sporno, ali gre v konkretnem primeru za nepredpakirane jedi, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljive. Da gre za to situacijo izhaja iz ugotovitev obeh upravnih organov, ki sta na podlagi HACCP tožnika, ki je kot kritično mejno vrednost za živila predpisal pogoje shranjevanja max 10 °C in 48 ur od priprave jedi, torej čas in pogoje shranjevanja, v okviru katerih lahko tožnik zagotavlja mikrobiološko varnost sendvičev in solat, pripravljenih na prodajnem mestu. Ker gre za zelo kratek rok pod določenimi pogoji (hladni temperaturni režim), določenimi na podlagi mikrobioloških dejavnikov tveganj, je tudi po mnenju sodišča pravilen zaključek obeh upravnih organov, da gre za živila, ki so z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva.
ZKme-1 člen 45. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263/2, 263/4. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33, 33/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - odobritev nepovratnih sredstev - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - novo dejstvo
Prvostopni organ je za nova dejstva izvedel dne 10. 7. 2012, ko mu je bil omogočen vpogled v zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru in poročilo o inšpekcijskem nadzoru, torej je bila izpodbijana odločba izdana znotraj trimesečnega subjektivnega roka, ki ga določa ZKme-1 za začetek obnove postopka.
Iz tretjega odstavka 33. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom izhaja, da mora biti oznaka porekla vina del promocijske dejavnosti. Pravilno je stališče organa, da sporni reklamni material ni ustrezal zahtevi iz navedene določbe in javnemu pozivu, kar v posledici pomeni, da stroški, ki iz nepopolnega reklamnega materiala izhajajo, niso upravičeni. Sporno dejstvo, da je obstajal promocijski material brez oznake porekla, za katerega je tožnik zahteval upravičene stroške, je novo dejstvo, kot ga opredeljuje 1. točka 260. člena ZUP. Dejstvo, da na majicah, vrečkah, vizitkah ni označenega porekla države, je obstajalo že v času odločanja o zahtevku za povrnitev upravičenih stroškov, organ pa zanj ni vedel, ker je zahtevek presojal zgolj na podlagi predloženih računov, kar pa ne pomeni, da obveza tožnika, da reklamni material promovira, kot je določeno v javnem pozivu, ni obstajala. Tožnik nima prav, da gre v obravnavanem primeru za novo presojo dejstev in dokazov, ki so obstajali v prvotnem postopku in ki so bili prvostopnemu organu na razpolago.
ZKGZ člen 8, 10, 10/1, 23, 23/1, 23/2, 23/3. ZUKD-1 člen 6.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zavezanec za plačilo zborničnega prispevka - pravna oseba - podatki iz uradnih evidenc
Tožniku je bil zbornični prispevek pravilno odmerjen kot osebi iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZKGZ, to je kot pravni osebi, ki ni oseba javnega prava ter je lastnica kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, in ki je glede na 8. člen ZKGZ član zbornice. Za take osebe po prvem odstavku 23. člena ZKGZ velja, da so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. Za obveznega člana šteje po samem zakonu, ker je zasebna pravna oseba in ker je po uradnih podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige lastnik kmetijskih zemljišč.
Uredba Komisije (ES) št. 175/2006 z dne 31. januarja 2006 o določitvi uvoznih dajatev iz žita člen 31, 31/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je bila odločba davčnega organa z dne 11. 8. 2008, na čigar ugotovitvah temelji izpodbijani sklep (v povezavi z drugostopno odločbo in sklepom), odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek prvostopnemu davčnemu organu, to pomeni, da je odpadla dejanska podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in ga je že iz tega razloga treba odpraviti.
ZKme-1 člen 7. Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/7, 35. ZD člen 132, 145.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - zemljišče v skupni lasti - soglasje skupnih lastnikov - umik soglasja
Zemljiškoknjižna lastnica zemljišč je pokojna, tožnik in prizadeta stranka pa sta njena zakonita dediča. V skladu z določbami ZD pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na dediče v trenutku njegove smrti. Do delitve zapuščine pa dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Navedeno pomeni, da so kmetijska zemljišča v skupni lastnini, zato bi moral tožnik za njihovo uporabo pridobiti soglasje sodedinje. Že dano soglasje pa lahko vsak lastnik tudi umakne.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/1, 12/3, 12/4, 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - namerna kršitev
Upravni organ bi v predtisku moral pri vseh posameznih GERK-ih, pri katerih je bila ugotovljena neusklajena raba le-teh, le-to označiti. Neusklajenost rabe bi torej moral označiti pri vsakem posameznem GERK-u, pri katerem je bilo to ugotovljeno. Kar pa v predtisku za leto 2009, ki ga je prejel tožnik, ni bilo označeno. To pomeni, da sta upravna organa obeh stopenj nepravilno presodila, da je tožnik prejel predtisk z vsemi podatki. To pa bo imelo za posledico, da te nepravilnosti ne bodo mogle biti obravnavane kot namerna kršitev po določbi sedmega odstavka 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010 do 2013 člen 15, 15/12, 24, 24/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integrirano vinogradništvo - pogoji za pridobitev sredstev - povprečni nagib vinograda
Za odločitev je relevanten podatek o povprečnem nagibu vinograda, ki je naveden v registru kmetijskih gospodarstev. Zato tožeča stranka tega podatka ne more izpodbiti s predloženo odločbo upravne enote, ki je bila izdana ob vpisu sprememb v Register pridelovalcev grozdja in vina.
Uredba o ukrepih 1.,3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13.
javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem celotne kmetije - vpis v zemljiško knjigo
Bistven v zvezi s točko 6 v povezavi z 8. točko 1. odstavka 13. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 je vpis v zemljiško knjigo (sklep) oziroma vložen predlog za vpis, ki se do odločitve organa realizira s sklepom o dovolitvi vpisa.
Tožnica ima prav, da se z razlago, ko se kot datum vpisa v zemljiško knjigo šteje datum učinkovanja vpisa, vzpostavlja neenakopravno obravnavanje vlagateljev v postopku dodeljevanja sredstev in nekaterim onemogoča dostop do teh sredstev v situaciji, ko se njihovi zemljiškoknjižni predlogi rešujejo daljši čas.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 9. Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 42.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - izdvojitev pravic v nacionalno rezervo
Prvostopenjski organ, ko je po uradni dolžnosti preverjal stanje izkoriščenosti plačilnih pravic, je bil dolžan, da plačilne pravice izdvoji v nacionalno rezervo, ne glede na to, da so bile pred tem z odločbo z dne 29. 1. 2012 te dodeljene tožnici. Namreč pogoji za izdvojitev v nacionalno rezervo so se stekli že pred odločbo z dne 29. 1. 2012 (relevantno je stanje 10. junija tekočega leta) in odločba z dne 29. 1. 2012, na katero se sklicuje tožnica, v obravnavani zadevi ni pravno relevantna.
Z uredbo o plačilih za kmetijsko okoljske ukrepe v letu 2008 ni bila posameznikom, ki so vključeni v programe SKOP, naložena nobena dodatna obveznost, ki ne bi obstajala že prej. Po navedeni spremembi upravičenci niso bili več dolžni uveljavljati plačil, dolžni pa so bili vložiti obvezne sestavine zbirne vloge glede na vrsto posameznega ukrepa.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1, 53, 53/1.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Tožnik je na nekaterih GERK-ih rabo ustrezno uredil, kar bi lahko storil tudi pri spornih treh, kolikor bi se pravilno odzval na opozorilo, saj so bili tudi ti trije navedeni v predtisku. Odgovornost za pravilen vpis GERK-ov na površinah, ki so upravičene do plačil iz naslova ukrepov kmetijske politike, je na strani vlagatelja zahteve, zato se tožnik ne more sklicevati na upravno enoto.
Zahtevek za plačilne pravice je bil v celoti zavrnjen, ker predstavlja površina 2,66 ha več kot 0,5% ugotovljenih površin, kar je podlaga za zavrnitev zahtevka v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi kmetijske politike za leto 2009. V zvezi z nepravilnostmi na površino za krmne površine pa je po ugotovljenih nepravilnostih na površini 3,21 ha prvostopenjski organ zmanjšal plačila za površino za dvakratno ugotovljeno razliko. Glede na v izpodbijani odločbi ugotovljeno dejansko stanje je prvostopni organ pri obeh zahtevkih uporabil pravilno materialno pravo, tako v ugoditvenem kot zavrnilnem delu.
Tožniku je bil zapisnik predložen v pregled in je nanj imel možnost podati pripombe, kar je tudi storil, zato se torej sklicevati, da mu možnosti podajanja pripomb ni bila dana, niti da mu ni bila dana možnost, da zapisnik natančno prouči, ne more.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 24.
program razvoja podeželja - plačila za ukrep KOP - prijava površin - obtežba z živino
Prvostopenjska odločba je bila izdana na podlagi podatkov, ki jih je v vlogi navedel tožnik in obtežba za KOP izračunana tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU iz obrazca D. Prvostopenjski organ je tako na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, ugotovil, da obtežba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu znaša 1,91 GVŽ/ha in torej presega predpisano mejno vrednost, ki znaša 1,9 GVŽ/ha, in tako na podlagi 24. člena Uredbe KOP, tožnikov zahtevek za uveljavljene podukrepe KOP pa pravilno v celoti zavrnil.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Prvostopenjski organ svoje odločitve ni sprejel na podlagi presoje, da tožničin poseg v nepremičnino pomeni gradnjo objekta, ki je neskladen s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi in ga zato tožnica mora odstraniti, temveč zato, ker nasutje gramoza na kmetijskem zemljišču pomeni nedovoljeno uporabo takega zemljišča. Ob takem dejanskem stanju pa je na podlagi prve alinee točke B 107. člena ZKZ lahko odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 33, 33/7. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 9, 24. Uredba komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 82/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 53.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje nad prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene.
Podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka je bila ugotovitev, da se nepravilnosti, ki so bile pri tožniku ugotovljene na kraju samem, lahko opredelijo kot namerne v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, ker je bil nosilec kmetijskega gospodarstva – tožnik na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na Evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je površina z nepravilnostmi, ki so posledica namernih kršitev, v tožnikovem primeru 10 % oziroma nekaj več kot 2 ha ugotovljene površine, kar pomeni, da je bilo zahtevek potrebno v celoti zavrniti.
Tožnik se ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja, saj gre za podatke, za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal.
Prijavljena površina na obrazcu D je bila večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha, vendar je bilo ugotovljeno, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, temveč znaša taka namerna nepravilnost 2,66 ha. Ker pa predstavlja ta namerna nepravilnost več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, je organ pravilno zahtevek tožnika v celoti zavrnil.