pomoč mladim prevzemnikom kmetij - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - stroški prevzema kmetije
Sodba oziroma stališče Upravnega sodišča RS, izraženo v sodbi U 172/2005, in na podlagi tega izdana odločba upravnega organa, ki je za leto 2004 upoštevala izplačilo nujnega deleža kot strošek prevzema kmetije, ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi 1. točke 260. člena ZUP. Tudi sicer se sodišče strinja z ugotovitvijo obeh upravnih organov, da je bila odločba, katere obnova se predlaga, izdana na podlagi podatkov, ki jih je v tem postopku, na podlagi razpisa, predložila tožnica, tudi stroškov, ki se nanašajo na lastninski prevzem kmetije. Samo nestrinjanje s točkovanjem pa ne more predstavljati obnovitvenega razloga na podlagi določbe 1. točke 260. člena ZUP.
Javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zadruge in zavode v letu 2010 točka 5.
program razvoja podeželja - dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom - javni razpis - razpisni pogoji
Po projektni dokumentaciji je predmet naložbe tudi montažna nadstrešnica v skupni površini 500 m², v vrednosti 177.600 EUR, kar terja izvedbo tehnološke situacije projekta z natančno lokacijo nadstrešnic in tehnično skico nadstrešnic. V Prilogi 1 razpisne dokumentacije je namreč zahtevano, da mora biti v primeru gradenj priložena projektna dokumentacija, ki jo sestavljajo dokumenti, iz katerih so razvidni: tloris in lokacija naložbe (številka parcele, tloris objekta z vrisano tehnološko situacijo pred in po naložbi) in tehnična rešitev z detajli predvidenih posegov. Iz projektne dokumentacije in vloge pa je razvidno, da je tožeča stranka za postavitev takšne nadstrešnice navedla le, da gre za mobilni objekt, kar pa tudi po presoji sodišča ne zadostuje razpisnimi pogojem.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 115. ZUP člen 67.
program razvoja podeželja - ukrep obnove in razvoja vasi - pogoji so sofinanciranje - pravica do izvedbe posega na objektu - nepopolna vloga
Prijavitelj, ki ni lastnik predmeta podpore, mora izkazati upravičenje za izvedbo posegov na predmetu, to pa stori s predložitvijo pogodbe o najemu, služnosti ali stavbni pravici. To je materialni pogoj, ki mora biti izpolnjen ob oddaji vloge na javni razpis, brez katerega izvedba investicije ni mogoča.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 90, 115, 115/2. ZKme-1 člen 57, 57/2, 57/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - materialni rok
Rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev po svoji naravi oziroma vsebini materialni, prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice zahtevati določena upravičenja, v tem primeru, izplačilo sredstev, in ne procesni rok, kot to napačno meni tožnik. Tožnik bi moral svoj drugi zahtevek (glede na obveznosti vložitve zahtevkov v tekočem letu in predvideno dinamiko vložitve drugega zahtevka, ki izhaja iz odločbe o pravici do sredstev) vložiti do 31. 12. 2011, ne glede na to, ali je bil ta dan dela prost dan ali ne, ker se tak rok (materialni, prekluzivni rok) izteče na točno določen dan in se na ta način ne podaljša kot se procesni rok. Ker pa je bil rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev določen tudi v sami odločbi o pravici do sredstev, ki jo je tožnik nedvomno prejel in je pravnomočna, se tožnik tudi ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen oziroma da tako ni bilo nikjer določeno.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - služnost
Sporno med strankami je, ali je tožnica dokazala drugo pravno podlago, ki je močnejša od volje lastnika, da se njena GERK-a, ki sta vrisana na spornih parcelah, izbrišeta. Tožnica „druge pravne podlage“ ni izkazala. Nesporno v zemljiško knjigo služnost tožnice na navedenih parcelah ni bila nikoli vpisana, saj tožnica tega niti ne zatrjuje. Le vpis teh pravic v zemljiško knjigo bi lahko predstavljal ustrezno „drugo pravno podlago“, iz katere bi izhajala pravica do uporabe spornih zemljišč s strani tožnice. Kolikor tožnica meni, da je imela ob času nacionalizacije spornih zemljišč pravico služnosti na le-teh, bi morala s sprožitvijo ustreznega sodnega postopka dokazati obstoj služnosti. Obstoja deležnih pravic na spornih parcelah, vpis katerih v register tožnica zatrjuje in dokazuje v tem postopku, pa ni mogoče enačiti z vpisom služnosti v zemljiško knjigo.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve za izplačilo - zavrženje zahteve
Ker je tožnik zamudil rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev, ni pa odstopil od pravice do sredstev v skladu s 55. členom ZKme-1 za koledarsko leto neizpolnitve obveznosti in naslednje koledarsko leto, se izključi iz Ukrepa številka 122; Povečanje gospodarske vrednosti gozdov.
Tožena stranka rok, določen v odločbi za vložitev zahtevka, nepravilno obravnava kot materialni prekluzivni rok, s katerim potekom pravica do sredstev ugasne. Kot izhaja iz listin v upravnem spisu, tožnik ni vložil zahteve za podaljšanje roka po 54. členu ZKme-1, niti tega v tožbenih ugovorih ne zatrjuje, zato je moral upravni organ pri presoji pravočasnosti vloženega zahtevka upoštevati rok določen v odločbi.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 13, 13/1, 13/1-6, 13/1-8. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 2.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - čas prevzema kmetije
Glede pogoja v 8. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP sodišče ugotavlja, da njegovo izpolnjevanje ni v celoti v vplivni sferi prijavitelja na javni razpis, pač pa ima na to, ali bo prijavitelj uspel kandidirati na javnem razpisu, vpliv tudi trajanje zemljiškoknjižnega postopka (od vložitve predloga za vpis lastninske pravice na kmetiji v zemljiško knjigo do izdaje sklepa o vpisu) in dinamika objavljanja javnih razpisov za ukrep 112.
V primeru nasprotja med pravom EU in pravom države članice mora prevladati pravo EU. Kar pomeni, da je v obravnavni zadevi določbo 8. točke prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP treba pri odločanju izključiti, ker nasprotuje ureditvi pogojev za podporo za ukrep 112 v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter uresničitvi ciljev, določenih s to uredbo, ki je po določbi drugega odstavka 288. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije splošni pravni akt, ki je v celoti zavezujoč in ki se neposredno uporablja v državah članicah.
Uredba Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 20. Pravilnik o dodelitvi plačilnih pravic iz nacionalne rezerve člen 3.
plačilne pravice iz nacionalne rezerve - pogoji za dodelitev plačilnih pravic - zakup pri tretji osebi
V postopku je bilo ugotovljeno, da prenesena zemljišča v referenčnem obdobju niso bila v zakupu pri tretji osebi, temveč so bila v lasti dedičev kot prodajalcev. Zato je odločitev upravnega organa, da predpisani pogoji za dodelitev plačilnih pravic niso izpolnjeni, pravilna in zakonita.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijska zemljišča - raba kmetijskih zemljišč - prepoved uporabe kmetijskih zemljišč za drug namen
Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve izhaja, da je tožnik na kmetijskih zemljiščih, katerih lastnik je, nasul gramoz in gramoz, pomešan z zemljino in kosi asfalta, na zemljiščih se nahajajo metrska drva, tam pa rastejo tudi gozdna drevesa različnih vrst. To pa pomeni, da tožnik spornih kmetijskih zemljišč ni uporabljal v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZKZ.
ZKme-1 člen 7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35, 35.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - zakup zemljišča
Tožnica ni izkazala, da ima v zakupu kmetijska zemljišča, kar pomeni, da ni izkazala pravice do uporabe teh zemljišč. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je omenjena zemljišča izbrisal iz registra kmetijskih zemljišč.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 34.
GERK - vpis GERK v evidenco kmetijskih gospodarstev - prekrivanje GERK-ov - pravica do uporabe zemljišča
Ker sta oba nosilca kmetijskih gospodarstev izkazala pravico do uporabe spornih zemljišč, in ker se nista mogla sporazumeti o uporabi teh zemljišč, je upravni organ ravnal pravilno, ko je odločil, da se pri obeh nosilcih vpiše prekrivajoča GERK-a.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZJN-2 člen 37. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep obnove in razvoja vasi - kršitev pravil o javnem naročanju - obrazložitev odločbe
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe ni razvidno, katere postavke obračuna konkretno je tožena stranka črtala zaradi kršitve 37.člena ZJN-2. V izpodbijani odločbi pa tudi ni obrazložila, zakaj jih je črtala, saj kakor je bilo navedeno sama navedba blagovne znamke, patenta, tipa ali posebnega porekla ali proizvodnje, sama po sebi še ne pomeni kršitve 37. člena ZJN-2.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Sporno med strankami je, ali je tožnik dokazal „drugo pravno podlago“, ki je močnejša od nasprotovanja lastnika, da vpiše njegove parcele v svoj GERK. Tožnik „druge pravne podlage“ ni izkazal. Sklicevanje na ZDen, glede na 22. člen tega zakona, tožniku ne daje pravice do uporabe. Kot se je pravilno opredelil že prvostopenjski organ, so namreč roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel tožnik zakonito posest, že potekli. Možnosti dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem (oziroma njihovim pravnim naslednikom), ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika opravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe niti v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na teh parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.
ZDen člen 22, 27, 27/3. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 34, 34/2.
GERK - evidenca GERK - register kmetijskih gospodarstev - izbris parcele iz kmetijskega gospodarstva - pravica uporabe kmetijskega zemljišča
Sklicevanje tožnika na ZDen mu ne daje pravice do uporabe zemljišč. Namreč, kot se je pravilno opredelil že prvostopni organ, so roki iz 22. člena ZDen, v katerih je imel zakonito posest, že potekli. Možnost dodelitve nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem, ki bi jih lastniki dobili v zamenjavo za sporne, ki pa se ni uresničila, pa tudi ni šteti za pravno podlago, ki bi tožnika upravičevala do uporabe zemljišč. Enako ne daje tožniku pravice do uporabe tudi v 27. členu ZDen predvidena možnost, kako do posesti v denacionalizaciji vrnjenih nepremičnin pridejo denacionalizacijski upravičenci. Tožnik se na predvidene oblike razdružitve solastnine ne more sklicevati kot zakonsko možnost za podaljšanje pravice do uporabe spornih parcel. Tožnik pa z dejansko posestjo na parcelah tudi ne more izkazati pravne podlage za uporabo le-teh v smislu 7. točke 2. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev.
ZUP člen 89, 89/5. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7, 35, 35/2.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov - poziv k izjasnitvi - vročitev poziva
V obravnavani zadevi je obličnost izpolnjena, zato je pravilen sklep prvostopenjskega organa, da je bila tožniku opravljena vročitev spornega poziva, kot izhaja iz določbe petega odstavka 89. člena ZUP.
Prvostopenjski organ je imel podlago, da je na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je imel in lahko preveril po uradni dolžnosti, izdal izpodbijani sklep in odločil o izbrisu GERK iz registra kmetijskih gospodarstev.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-7. ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/3, 45/4, 45/5. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 73.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe - obnova postopka - napačna uporaba materialnega prava
Odločba je bila tožniku vročena 26. 11. 2012. Glede na to se je 30- dnevni rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) iztekel 26. 12. 2012. Tožba pa je bila vložena 15. 11. 2013, to je prepozno. Glede na to je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Zoper odločbo z dne 27. 12. 2012 tožnik ni vložil pritožbe, čeprav je bila po zakonu dopustna in je bil o pravici do pritožbe tudi poučen v pouku o pravnem sredstvu. Glede na to je moralo sodišče na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa z dne 27. 12. 2012 zavreči.
Po šestem odstavku 73. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 je v primeru uporabe določb Naslova IV vračilo neupravičenih plačil mogoče le v okviru obdobja štirih let (med datumom plačila pomoči in datumom prvega uradnega obvestila prejemniku glede narave plačila). Takega roka pa pri določanju obveznosti vračila neupravičenih sredstev prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni upošteval, zato je njegova odločitev v izpodbijani 5. točki izreka nezakonita.
ZKme-1 člen 54, 56. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-7. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 5/3, 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - izplačilo sredstev
Obrazložitev odločbe je v tolikšni meri nepregledna in pomanjkljiva, da se zaradi tega odločbe materialnopravno ne da preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Toženka je kršila pravila postopka, s tem ko tožnici pred odločitvijo v zadevi ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. Dajanje možnosti dopolnjevanja oziroma pojasnjevanja vloge in sodelovanja na sestanku ne predstavlja zagotavljanja sodelovanja stranke v posebnem ugotovitvenem postopku tako, kot zahteva načelo zaslišanja stranke, to je da (med drugim) stranka sodeluje pri izvajanju dokazov v postopku ter se pred odločitvijo v zadevi izreče o rezultatih ugotovitvenega postopka.
ZKme-1 člen 45, 45/1, 45/3. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 51, 73.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - vrnitev preveč plačanih sredstev
Prvostopenjski organ je začel postopek obnove po uradni dolžnosti pravočasno (izpodbijana odločba je bila izdana 15. 4. 2013), in sicer v roku petih mesecev od pravnomočnosti odločbe z dne 27. 12. 2012, ki je postala pravnomočna 23. 1. 2013.
Po šestem odstavku 73. člena Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 je v primeru uporabe določb Naslova IV vračilo neupravičenih plačil mogoče le v okviru obdobja štirih let. Takega roka pa pri določanju obveznosti vračila neupravičenih sredstev prvostopenjski organ, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni upošteval, zato je njegova odločitev v izpodbijani 5. točki izreka nezakonita.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - javni razpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni navedel zadostnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, navedene pomanjkljivosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, ki na pritožbene navedbe ni odgovoril, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. Javni razpis za Ukrep 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu poglavje IV/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - znižanje izplačila
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da usposabljanj za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu ni opravilo zadosti upravičenih slušateljev. Zato je tožnikov zahtevek za ta usposabljanja utemeljeno zavrnila. Ker je ugotovila tudi, da razlika med zaprošenimi in upravičenimi sredstvi predstavlja razliko 40,35 %, je pravilno uporabila dodatno znižanje.