Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 z dne 15. 4. 1999 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema uvoznih nadomestil za kmetijske proizvode člen 49, 49/2.
izvozno nadomestilo - izvozno nadomestilo za mlečne izdelke - zamudne obresti - datum odobritve nadomestila
Izvozno nadomestilo se odobri v postopku (upravnega) odločanja z odločbo, zoper katero je dovoljeno vložiti pravna sredstva, ki jih je v obravnavanem primeru tožeča stranka tudi uporabila in dosegla pravilno odločitev o svojem zahtevku. Z ozirom na postopek odločanja odobritve izvoznega nadomestila, po presoji sodišča prvostopenjskemu organu ni mogoče očitati kršitve drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije ES št. 800/1999, saj je bilo izvozno nadomestilo odobreno šele z odločbo z dne 13. 6. 2011. Iz tega razloga ni utemeljen niti očitek, da je nespoštovanje roka iz drugega odstavka 49. člena Uredbe Komisije (ES) kot posledica nepravilne odločitev upravnega organa, povzročilo dolžniško zamudo na strani prvostopenjskega organa.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - poklicna kvalifikacija - rok za pridobitev izobrazbe - višja sila
Kot primeri višje sile oziroma/ali izredne okoliščine se lahko obravnavajo taki primeri oziroma okoliščine, ki so nepredvidljive, neobičajne in na katere upravičenec nedvomno ni imel vpliva. Izdelava doktorske naloge pa med take primere nedvomno ne sodi.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - zahteva za izplačilo sredstev - nepopolna vloga
Javni razpis je izrecno določal, da je k vlogi za izplačilo sredstev treba priložiti pravnomočno uporabno dovoljenje. Ker tega dovoljenja tožnik vlogi ni priložil, je bila njegova vloga nepopolna. Zato je odločitev organa, da vlogo zavrže, zakonita.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011 do 2013 člen 120, 120/3. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - pogoji za odobritev sredstev - enostavni objekt - gradbeno dovoljenje
Hladilnica je prostor, v katerem je nameščena hladilna oprema, za gradnjo takšnega prostora pa je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tožnik takšnega dovoljenja ni pridobil, njegova naložba ni v skladu s predpisanimi pogoji.
Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - molk organa - rok za odločitev o pritožbi - tožba v upravnem sporu
Tožeča stranka je tožeči stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2010-2013 člen 10.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost - pogoji za pridobitev plačil - upravičene površine kmetijskih zemljišč
Tožeča stranka je zahtevala izplačilo za površine kmetijskih zemljišč, na katerih nima pravice uporabe. Zato je tožena stranka te površine GERK-ov pravilno opredelila kot čezmerno prijavljeno površino in zahtevek za izravnalno plačilo pomoči utemeljeno zavrnila. Za upravičenost do izravnalnih plačil je bistvena površina GERK-ov kmetijskega gospodarstva, vpisana v RKG, in ne površina zemljišč, ki jih tožeča stranka dejansko obdeluje.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 122, 122/3, 122/3-2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - podaljšanje roka - sprememba obveznosti
Upravičenec lahko poda največ en utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, ki se nanaša na podaljšanje roka za vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev.
ZUS-1 člen 31, 31/2, 35. ZUOPŽ člen 2, 3, 10. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
upravni spor - pristojno sodišče - zavrženje tožbe - naravne nesreče - žled - odprava posledic žleda - odprava posledic škode v gospodarstvu - gospodarstvo - kmetijstvo
V delu, v katerem se tožba nanaša na tožnike A.A., B.B. in C.C., zakonski pogoj iz 35. člena ZUS-1, da je za odločanje pristojno isto sodišče (to je Upravno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba vložena), ni izpolnjen. Za odločanje o njihovi tožbi sta glede na njihovo stalno prebivališče pristojna zunanja oddelka sodišča v Novi Gorici in v Celju. Ker navedeni tožniki pomanjkljivosti, na katero so bili opozorjeni s pozivom, niso odpravili, je sodišče v skladu z opozorilom tožbo v delu, ki se nanaša na te tožnike, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo kot nesposobno za obravnavanje.
Po določbah 3. člena ZUOPŽ se ukrepi za odpravo posledic žleda nanašajo med drugim na odpravo posledic škode v gospodarstvu. Pojem gospodarstvo v ZUOPŽ ni posebej opredeljen. Opredelitve tega pojma tudi ni najti v določbah ZOPNN, na uporabo katerega sicer napotuje ZUOPŽ. Po vsebini pa med gospodarske dejavnosti nedvomno sodi tudi kmetijstvo. Zato imata tožnika prav, da je za gospodarstvo po ZUOPŽ treba šteti tudi kmetijsko dejavnost in da je zato tudi kmeta treba šteti za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. Zakaj je toženka v konkretnem primeru oba tožnika štela zgolj za fizični osebi (in ne za fizični osebi, ki opravljata dejavnost), iz izpodbijanega sklepa ni razvidno in tudi iz listin, ki so v spisih, tega ni mogoče razbrati. To pa pomeni, da njune vloge ni bilo mogoče zavreči, ne da bi se ju pred tem pozvalo, da vlogo dopolnita z dokazili o zatrjevanem statusu in ne da bi se predložene listine pred odločitvijo presodile. Če pa niso bili ustrezni predloženi računi za gorivo, ki naj bi se po navedbah toženke v odgovoru na tožbo ne nanašali na tožnika kot izvajalca kmetijske dejavnosti, pa to ni razlog za zavrženje vloge in s tem za procesno odločitev, temveč se v tem primeru vloga presoja po vsebini in torej sprejme lahko le vsebinska odločitev.
komasacija - nova razdelitev zemljišč - dostop do zemljišč - služnost
Ugotovitev tožene stranke, da ne obstaja potreba za ustanovitev nove služnosti glede na novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, je utemeljena. Kot izhaja iz upravnega spisa, imajo sporne parcele tri dostope, od katerih je ena pot, po kateri naj bi tožeči stranki dostopali s kombajni sicer daljša, to pa tudi po mnenju sodišča glede na pogostost uporabe ne odtehta bremena, ki bi ga predstavljala ustanovitev služnosti na služečem zemljišču.
Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča, predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 23, 23/1, 23/1-3, 23/1-8, 23/2. ZEN člen 4, 98. ZV-1 člen 11, 12, 186. ZUP člen 179.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - zbornični prispevek pravnih oseb - odmera prispevka - podatki iz uradne evidence - javna listina - skrajšani ugotovitveni postopek - vodno zemljišče
Pravilno je izhodišče obeh organov, da se pri opredelitvi zemljišča upoštevajo podatki zemljiškega katastra. Podatki te uradne evidence imajo v skladu z ZUP značaj javne listine.
Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem ugotovitvenem postopku, zato je tožnica imela možnost ugovarjati uporabljenim podatkom šele v pritožbenem postopku. Pojasnila je, da gre pretežno za vodna zemljišča in opozorila na določbe ZV-1 o opredelitvi vodnih zemljišč in na ureditev njihovega vpisa v evidence. Tožnici bi bilo, glede na normativno ureditev vodnih zemljišč, treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča (določene parcele) vodna zemljišča.
Podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča je v zemljiškem katastru prevzet podatek in ga ni mogoče dokazovati zgolj z vpisom v zemljiškem katastru. Sodišče je pri preveritvi tožbenih ugovorov vpogledalo v register nepremičnin, ki je javna evidenca. Med podatki, ki se evidentirajo v tem registru, je tudi dejanska raba nepremičnine (98. člen ZEN). Sporne parcele, so po dejanski rabi vodene kot vodno zemljišče, kar bi lahko kazalo, da je bilo dejansko stanje v postopku odmere zborničnega prispevka napačno ugotovljeno.
Po 186. členu ZV-1 je določitev vodnih zemljišč obveznost ministrstva. Tožnici bi bilo treba dopustiti dokazovanje resničnosti njene trditve, da so zemljišča vodna zemljišča. Predvsem glede na dejstvo, da ob izdaji izpodbijane odločbe še ni bil vzpostavljen vodni kataster ter je bil podatek o dejanski rabi zemljišča kot vodnega zemljišča originalni podatek zemljiškega katastra.
Določba 14. člena ZENDMPE je nalagala spremembe dejanskih rab geodetskemu organu tudi po uradni dolžnosti.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
javni razpis - nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški - datum nastanka upravičenih stroškov
Iz določb Uredbe PRP in javnega razpisa izhaja, da pred datumom začetka upravičenosti stroškov ni dopustno ravnanje vlagatelja, ki predstavlja izbiro izvajalca naložbe, za katere sofinanciranje vlagatelj kandidira. Ta določila so zelo jasna, kar pomeni, da ne dopuščajo razlage, kot jo navaja tožeča stranka, da je ponudnik oziroma izvajalec izbran šele, ko postane obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika pravnomočno.
Ob upoštevanju določb ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2012 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, je ugotoviti, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 52, 53, 53/1.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - promocija vina - skupina proizvajalcev - dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev
Tožnik ob oddaji vloge na javni razpis ni izpolnjeval pogojev, določenih v 52. in prvem odstavku 53. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete kot zavod. Tožnik bi moral pod Prilogo 2 razpisne dokumentacije priložiti dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev pri pristojnem organu (npr. izpisek iz sodnega registra ali potrdilo pristojne upravne enote ali potrdilo o registraciji pri drugem pristojnem organu).
ukrep kmetijskega inšpektorja - podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe - nova vloga - sklep o izvršbi - izvršilni naslov - ugovor v izvršilnem postopku
O zahtevi tožnice za podaljšanje roka za realizacijo inšpekcijske odločbe je bilo pravnomočno odločeno z odločbo organa druge stopnje. Ni pravilno tožničino stališče, da navedena odločba drugostopenjskega organa ni pravnomočna iz razloga, ker je tožnica vložila novo zahtevo za podaljšanje tega roka. Prav tako se ne morejo upoštevati ugovori, da so nastopile nove okoliščine, zaradi katerih je dani rok prekratek.
Postopek izvršbe se začne na podlagi izvršljivega naslova, zato v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Tožnica bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo lahko uveljavljala le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo. Ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
vročitev odločbe - odprema odločbe - izdaja odločbe - rok za vložitev pritožbe
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme je mogoče šteti datum, ki je kot tak (to je kot datum odpreme) tako označen na odločbi. Stranka zato ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - dopolnilna odločba - predlog za izdajo dopolnilne odločbe - stroški prevzema kmetije
Tožnica se ne strinja z višino dodeljenih sredstev, vendar bi te ugovore, ki so v bistvu ugovori nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, morala uveljavljati v postopku z rednimi pravnimi sredstvi zoper odločbo o dodelitvi sredstev. Prav tako z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka in tožnica, razen z izrednim pravnim sredstvom, če so za njegovo uporabo izpolnjeni pogoji, ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero so ji bila na podlagi razpisa, priznana sredstva iz naslova pomoči mladim kmetom za prevzem kmetij v letu 2005.