nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - ukrep obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko v javnem razpisu predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta javnega naročila. To pomeni, da je v vsakem konkretnem primeru potrebno tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne. Šele če to ni možno, se lahko navede blagovna znanka, pri čemer pa mora biti dodano „ali enakovredno“. Nadomestitev navedenega tehtanja pri vsakem konkretnem primeru posebej s splošno določbo v javnem razpisu, da lahko ponudniki ponudijo tudi opremo in materiale drugih proizvajalcev, zato ne zadosti namenu, kot izhaja iz določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2.
ZKme-1 člen 5, 5/2, 143, 144, 144/7, 166. ZEN člen 19, 19/7. Pravilnik o Registru kmetijskih gospodarstev člen 27, 27/1.
kmetijsko zemljišče - vpis zemljišča v evidenco GERK - pogoji za vpis - meja parcele - soglasje lastnika
Organ je pri obravnavi tožnikovega zahtevka smel uporabiti katastrske podatke. Iz vrisa tožnikovega GERK – a (tudi na ortofoto posnetek) pa je ugotovil, da je del zahtevane površine na parceli 2411, za katero tožnik, glede na materialno določbo, ki jo je v postopku organ uporabil (drugi odstavek 5. člena ZKme-1), ni predložil soglasja lastnika, torej ni izkazal, da ima pravico do uporabe tega zemljišča. S svojo odločitvijo organ ni posegel v lastninsko pravico tožnika na njegovi parceli 2410, niti odločitev organa ne pomeni, da tožnik dejansko uporablja parcelo 2411, oziroma da njegova dejanska uporaba presega mejno črto med parcelama 2410 in 2411. Kolikor tožnik meni, da potek meje med parcelama ne izkazuje resničnega lastninskega stanja, bo moral za to (ureditev spornega mejnega stanja) sprožiti ustrezne civilnopravne postopke oziroma postopek ureditve (določitve) meje. Na tožniku je dokazno breme v zvezi z njegovo trditvijo, kolikor meni, da je meja med parcelama ravna (iz naslova napake v katastru ali druge stvarnopravne podlage).
Ni prišlo do pomanjkanja vode v namakalnem sistemu, zaradi česar namakanje ne bi bilo mogoče, temveč je vzrok v samem hidromelioracijskem sistemu, kar pa ne predstavlja zakonskega dejanskega stanja petega odstavka 40. člena ZOPNN. Gre za takšno napako v tem namakalnem sistemu oziroma nepravilno ravnanje vseh uporabnikov sistema, pri čemer so tožnikove parcele v tem sistemu kot zadnje „najšibkejši člen“, da nedelovanje namakalnega sistema ni mogoče pripisati pomanjkanju vode v njem, kar pa je pogoj za ugoditev vloženemu zahtevku glede spornih GERK-ov.
Namen ZOPNN je dodelitev pomoči prizadetim zaradi naravnih nesreč samih, da se jim omogoči nadaljnje izvajanje dejavnosti in ne zaradi tehničnih napak v namakalnem sistemu.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/3.
plačilne pravice - upravičene površine - iz GERK izključene površine - rekreacijske površine - hipodrom
Hipodrome Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev uvršča med rekreacijske površine, ki jih v celoti izključuje iz GERK. Izjema pri rekreacijskih površinah velja le za smučišča, če se na njih izvaja kmetijska dejavnost. Glede na jasno določbo te izjeme ni mogoče širiti tudi na hipodrome, zato niso relevantne tožnikove navedbe, da navedene površine kosi, gnoji, ureja ter uporablja za krmo živali.
Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vin člen 57, 58.
Tožniku ni mogoče očitati nepravilnosti oziroma čezmerne prijave, saj ne gre za prijavo neobdelanega ali tujega zemljišča, ampak za navajanje druge številke GERK-a, do česar pa ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, ampak zaradi naknadne spremembe številke GERK-a v postopku komasacije. Iz tega pa sledi, da tudi razlogov za zavrnitev zahtevanih plačilnih pravic po 57. členu Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 ni.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev obveznosti - upravičeni stroški
Tožeča stranka je s predloženimi računi ustvarila lažne pogoje, potrebne za pridobitev zahtevanih izplačil. Zato je upravni organ utemeljeno zavrnil zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev.
pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah - suša - poškodovano območje - zavrnitev zahtevka
Vsi podatki o poškodovanih območjih in kulturah so se obdelovali in vnašali v aplikacijo AJDA, ki je predstavljala osnovo tožene stranke za izračun in odločanje o pravici do denarnih sredstev za povračilo škode. Ker pa spornega sadovnjaka ni bilo v aplikaciji, tožena stranka na podlagi dejanskega stanja, na katerega sama, ko je odločala o upravičenosti do povračila škode, ni imela vpliva, tudi ni mogla o škodi na tem sadovnjaku odločiti. To pomeni, da tožena stranka ni ugotavljala dejanskega stanja, ker to temelji na predloženih listinah oziroma vnosu poškodovanih območij in njihovem obsegu v aplikacijo AJDA.
ZKZ člen 3č, 7, 107. Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji člen 4, 4,/4.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč - postavitev šotorišča
V skladu s 34. členom Odloka OPN Bovec in 3.č členom ZKZ je na območju kmetijskih zemljišč in gozdov dovoljena samo dejavnost kmetijstva in gozdarstva ter postavitev enostavnih in manj zahtevnih objektov za potrebe kmetijstva. ZKZ namreč določa zelo stroge omejitve načrtovanja v prostorskih aktih brez spremembe namenske rabe kmetijskih zemljišč, med katerimi so tudi vsi pomožni kmetijski objekti (2. alinea četrtega odstavka tega člena). To pomeni, da so tudi po vseh prostorskih aktih na teh zemljiščih možne postavitve samo pomožnih kmetijskih objektov (enostavni in manj zahtevni objekti po lokacijski informaciji), kar pa postavljeno šotorišče ni.
ZKme-1 člen 57, 57/4, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 89, 89/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije v letih 2011- 2013 člen 122, 122/4, 122/7, 127a, 127e/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
nepovratna sredstva - vračilo sredstev - kršitev obveznosti poročanja - tožbena novota - višja sila
V zadevi ni sporno, da je tožnica, ki do 31. marca 2015 ni oddala poročila glede doseganja ciljev naložbe za leto 2014, tudi po tem, ko ji je bil 30. 4. 2015 vročen poziv Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, naj poročilo predloži v 8 dneh, z opozorilom na posledico, ki sicer sledi, tega v danem roku (ki se je iztekel 8. 5. 2015) ni storila. Kot sama navaja, je poročilo oddala šele 31. 7. 2015. Zato ji je bilo na podlagi tretjega odstavka 127a. člena Uredbe PRP utemeljeno naloženo, da vrne pet odstotkov prejetih sredstev. Ugovori tožnice, da je kljub zamudi izpolnila svojo obveznost in da z zamudo pri dostavi zahtevanega poročila nikomur ni povzročila nikakršne škode, do drugačne odločitve v zadevi ne morejo pripeljati.
Tožnica je v pritožbi zoper izpodbijano odločbo navedla zgolj to, da zaradi težav z informacijskim sistemom ni bila v stanju poročati v rokih, navedenih v odločbi, ne da bi za to predložila oziroma sploh sploh ponudila kakršenkoli dokaz, kot to zahteva Uredba PRP. To pa nadalje pomeni, da šele v tožbi podane navedbe, s katerimi tožnica konkretizira ta svoj ugovor, in v zvezi z njimi prav tako šele v tožbi prvič predlagani dokazi, pomenijo nedopustne novote, ki jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati, saj tožnica ni obrazložila, zakaj teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v upravnem postopku.
Izvedbena uredba Komisije(EU) št. 385/2012 z dne 30. aprila 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev. Uredba Komisije(ES) št. 868/2008 z dne 3. septembra 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev.
status kmeta - pogoji za pridobitev statusa kmeta - kmetijska dejavnost - odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči
Iz izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 385/2012 z dne 30. 4. 2012 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva in Uredbe komisije (ES) št. 868/2008 z dne 3. 9. 2008 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov in analizo gospodarskega delovanja kmetijskih gospodarstev, ki določa pravila o zbiranju računovodskih podatkov, izhaja, da morajo biti podatki, podani v poročilu kmetijskega gospodarstva, vzeti iz poslovnih knjig, kjer so vpisi sistematični in redni skozi vse obračunsko leto. Organ bi torej podatek, dohodek, katerega višine B.B. ni zatrjeval v smislu dejansko doseženega na kmetiji, lahko tudi preveril v poslovnih knjigah B.B. kmetijskega gospodarstva, glede na nasprotni dokaz.
Stališče drugostopnega organa, da je potrebno za pridelke šteti pridelke, ki so dejansko pridelani na kmetiji, in ne tiste, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja po ekspertni presoji lahko bili pridelani, je sicer na splošni ravni pravilno, vendar pa bi se ob tako visoki razliki med podatkoma organ moral določno opredeliti, katerega od podatkov iz izvedeniškega mnenja izvedenka ni pravilno uporabila, torej ali je bila to cena oz. višina prihodka. S tem, ko je ostal nepresojen dokaz, s katerim je tožnik izpodbijal s strani organa ugotovljeno dejansko stanje, je organ ne samo odločil na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa tudi kršil pravila postopka.
program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prevzem kmetije - pritožbena novota - popravek notarske listine - skrajšani ugotovitveni postopek
Kot prevzem kmetije za namen izvedbe razpisa se upošteva prevzem kmetije z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z gospodarskimi poslopji in stroji, ki so namenjeni opravljanju kmetijskega in gozdarske dejavnosti in so v lasti ali solasti prenosnika.
Ni bila dolžnost upravnega organa, da tožnika na podlagi popolne vloge, ki jo je vložil na javni razpis, pritegne v postopek odločanja. Odločitve v zvezi z javnimi razpisi se po ustavljeni upravnosodni praksi praviloma sprejemajo v skrajšanem postopku, glede na to, da se vsa dejstva in okoliščine v zvezi z javnimi razpisi ugotavljajo na podlagi listinskih dokazil (138. in 144. člen ZUP).
ZKme-1 člen 17, 17/5, 37a. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju člen 97.
nepovratna sredstva - podpora za promocijo vina - vračilo sredstev - upravičeni stroški - neposredna uporabljivost uredbe EU
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočne odločbe, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice. Z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), kršil pa je tudi določbo 158. člena Ustave RS.
Da je neupravičeno izplačana sredstva treba vrniti, določa 97. člen Uredbe št. 555/2008. Gre za določbo, ki po presoji sodišča to obveznost določa na načelni ravni in ni neposredno uporabljiva. Natančneje opredeljuje primere, v katerih je upravičenec sredstva za posamezen ukrep kmetijske politike dolžan vrniti. Ne določba 97. člena Uredbe št. 555/2008 ne določba petega odstavka 17. člena ZKme-1, pa ne določata postopkovnih pravil za vračilo neupravičeno pridobljenih ali nenamensko porabljenih sredstev.
Tožena stranka je določbo 37a. člena ZKme-1 razlagala v nasprotju z določbo 158. člena Ustave RS, po kateri se lahko v pravnomočna pravna razmerja posega le po postopkih, določenih z zakonom. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010 do 2013 člen 33.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - merila za dodelitev sredstev - izračun povprečja dejavnosti
Za izračun povprečja dejavnosti je treba upoštevati vseh 12 podjetij, ki so dejansko delovala v dejavnosti 10.890.
Vlaganje v novo opremo ne pomeni samo po sebi uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda. Iz delov tožnikove prijavne vloge, na katere se ta sklicuje, ni najti predstavitve novega proizvoda, kar bi tožniku prineslo najvišje število točk.
parcelacija - podlaga za začetek parcelacije - mejni ugotovitveni postopek - izvedba sprememb v zemljiško-katastrskem operatu
Izpodbijana odloča je nezakonita, saj spisne listine postopanja v skladu z določbami ZZKat ne izkazujejo. Ker ni izkazana zahteva lastnika za parcelacijo (niti sklep sodišča ali odločba pristojnega občinskega upravnega organa), je kršena določba drugega odstavka 26. člena ZZKat. Ker ni izkazan zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku o opravljeni parcelaciji in ugotovitvi ter zamejničenju s parcelacijo zajetih in novonastalih parcel, pa sta kršeni določbi prvega in drugega odstavka 27. člena ZZKat.
Če je geodetski organ menil, da zaradi odmere ceste, ker gre za meje parcel v splošni rabi, lahko vodi postopek drugače, kot je določeno v splošnih določbah ZZKat, na katere se izpodbijana odločba opira, bi se v odločbi na ustrezne (specialne) določbe ZZKat oziroma predpisov za njegovo izvedbo moral jasno opreti in obrazložiti, zakaj ter kako je na njihovi podlagi vodil postopek.
Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike člen 33. ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za odboje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 106.
Iz ugotovitev tožene stranke ob kontrolnem pregledu in listin upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka dejavnosti ni opravljala v naprej določenem času. Navedeno po presoji sodišča predstavlja bistveno spremembo, ki je vplivala na naravo naložbe, zato je tožena stranka, upoštevaje 33. člen Uredbe 1290/2005/ES in 57. člen ZKme-1 utemeljeno izdala odločbo, s katero je zahtevala vračilo že dodeljenih sredstev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev.
Uredba o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 36, 36/1, 36/1-7, 115, 115/2. ZUP člen 8, 8/1, 67, 67/2, 68, 207. ZKme-1 člen 34, 34/4, 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - javni razpis - upravičenost razpolaganja z nepremičnino - načelo materialne resnice - ugotavljanje dejstev - nepopolna vloga
Po 7. točki prvega odstavka 36. člena Uredbe o ukrepih prve, tretje in četrte osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 mora vlagatelj, ki je solastnik nepremičnine, ki je predmet naložbe, da izpolnjuje pogoj glede lastništva, predložiti notarsko overjeno soglasje solastnikov za izvedbo naložbe. To določbo povzema tudi javni razpis. Iz vsebine javnega razpisa jasno izhaja, da morajo biti tam navedeni pogoji izpolnjeni ob vložitvi vloge. V citirani določbi 7. točke prvega odstavka 36. člena navedene Uredbe sicer čas, ko mora pogoj glede lastništva biti izpolnjen, ni določen, vendar je tudi po mnenju sodišča mogoče določbo razlagati le v pomenu, kot sta jo razlagala upravna organa, da namreč gre za vstopni pogoj, ki se nanaša na vlagatelja, in sicer na njegovo upravičenost razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet naložbe, in ki mora biti izkazana (že) za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo. Upravičenost razpolaganja za čas, ko vlagatelj vlaga vlogo, solastnik izkaže z dokazilom, iz katerega izhaja, da je lastnik solastninskega deleža na nepremičnini, in s tedaj podano pisno izjavo solastnika o soglasju z naložbo na nepremičnini (notarsko overjeno). Do take razlage vodi uporaba teleološke metode, uporaba logične metode pa razlago v tem pomenu potrdi kot vsebinsko prepričljivo.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27.1. 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 4, 4/8.
program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - stroški za pripravo vloge - pogoji za izplačilo sredstev - lažni pogoji
Tožeča stranka je s priglasitvijo (previsokih) stroškov za pripravo vloge s poslovnim načrtom izkazala namen priti do izplačila splošnih stroškov v maksimalno možni višini. S tem je poskušala priti do koristi, ki ni skladna s ciljem sheme podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 81. ZKme-1 člen 56.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - ukrep obnova in razvoj vasi - upravičeni stroški
Pri vsebinskem pregledu zahtevka je tožena stranka pravilno ugotovila, da upravičene stroške predstavljajo zneski oziroma vrednost prve in druge situacije, to je 40.806,57 EUR (9.428,88 in 31.377,69 EUR). Tretje gradbene situacije tožena stranka ni priznala kot upravičeni strošek, ker ni bila potrjena s strani pooblaščenega nadzornega organa in tožeče stranke, razen tega pa je bila izdana dne 17. 10. 2013, ko so dela na zaključevanju naložbe že potekale z novim izvajalcem, s katerim je tožeča stranka sklenila „in house“ pogodbo, ne da bi s to spremembo soglašala tožena stranka. Na odločitev o tem, da se gradbena situacija ne upošteva kot upravičeni strošek, ne morejo vplivati tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka opisuje težave, ki jih je imela z izvajalcem.
ZKme-1 člen 54, 56, 56/4. ZUS-1 člen 22, 59, 63. ZUP člen 214. ZPP člen 199. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 98, 98/7, 102, 102/2, 107. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 1 - 5, 24 - 29, 30, 30/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - vračilo sredstev - administrativno preverjanje ustreznosti zahtevka - napačna prijava - neresnični podatki - stranski intervenient - pravni interes
Tožnik priznava, da projekt ni bil zaključen in tudi ne zanika neskladja med poročilom o opravljenem delu ter dejanskim stanjem, ugotovljenim pri kontroli na kraju samem. Že iz tega razloga je upravni organ moral zaključiti, da tožnik svojih obveznosti ni izpolnil glede na izdane odločbe o NIP ter da je namerno vložil prijavo za izplačilo z neresničnimi podatki. Izkazana dobava zadostnega števila dreves za drugačen zaključek tako ne zadošča, saj je bila sprejeta obveznost ''nasad stare sadne sorte'', kar nedvomno vključuje tudi posaditev sadik ustreznih dreves in ne zgolj dobava le-teh.
Tožnik je podal predlog za stransko invervencijo in predlagal, da mu sodišče ugodi in seznani družbo A. d.o.o. s postopkom ter jo pozove, da vstopi v postopek na strani tožnika. Menil je namreč, da bo odločitev vplivala na to družbo kot upravičenca do denarnih sredstev in izvajalca projekta. Sodišče ocenjuje, da predlog ni utemeljen. Tožnik je namreč tisti, ki je vložil zahtevek za izplačilo sredstev, njemu so bila sredstva tudi dana in z izpodbijano odločbo je bilo naloženo tožniku, da jih mora vrniti (ne pa izvajalcu projekta družbi A.).
URS člen 2, 33, 158. ZKme-1 člen 17, 17/5, 18, 37a. Uredba o ureditvi trga z vinom člen 33a.
nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev - podpora za promocijo vin - pridobljene pravice - pravna varnost - pravica do zasebne lastnine - poseg v pravnomočno odločbo
Z izpodbijano odločbo, ki tožniku odvzema pridobljene pravice, upravni organ ni posegel (to je odpravil, razveljavil ali spremenil) v pred tem izdane pravnomočnih odločb, ki tožniku priznavajo pravico do povračila upravičenih stroškov promocij. S tem, ko je pred tem izdane odločbe pustil nespremenjene v veljavi, je organ ravnal v nasprotju z načelom pravne varnosti (2. člen Ustave RS), ki med drugim varuje tudi posege v pridobljene pravice, z naložitvijo obveznosti vračila prejetih sredstev je posegel v ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), z odločitvijo pa je kršil tudi določbo 158. člena Ustave RS, ki zaradi potrebe po pravni varnosti in stabilnosti pravnomočno urejenih razmerij določa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila pravica do sredstev za ukrep kmetijske politike priznana s pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, evropski predpisi pa ne določajo podrobnejših postopkovnih pravil glede vračila neupravičeno izplačanih sredstev (načelo procesne avtonomije držav članic EU), bi lahko organ zahteval vračilo sredstev iz razlogov po petem odstavku 17. člena ZKme-1 le v okviru katerega od obstoječih postopkov izrednih pravnih sredstev po ZUP ali po ZKme-1, ki po slovenski zakonodaji omogočajo poseg v pravnomočne odločbe.