ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 121, 121/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 48.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja
Res je uporabno dovoljenje, ki ga je predložila tožnica, pristojni organ pustil v veljavi, vendar to dejstvo ne sanira neizpolnjevanja pogoja, določenega v točki 4.1.8. Javnega razpisa, saj je bilo uporabno dovoljenje izdano na podlagi v času odločanja pristojnega organa veljavne odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja, ki pa je bila v času odločanja toženke razveljavljena. Ustrezen je torej sklep toženke, da tožničina gradnja nima veljavnega gradbenega dovoljenja, ki bi zajemalo stanje naložbe ob vložitvi zahteve za izplačilo, zato je zahtevek za izplačilo zaradi neizpolnjevanja pogojev Javnega razpisa lahko zavrnila v celoti.
ZKme-1 člen 56. ZUP člen 214. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 72.
nepovratna sredstva - obnova in razvoj vasi - zahteva za izplačilo sredstev - obrazložitev odločbe
Vsa relevantna dejanska in pravna vprašanja morajo biti obravnavana že v upravnem postopku ter argumentirana v obrazložitvi izdane odločbe, skladno s prvim odstavkom 214. člena ZUP. Če - kot je to v obravnavanem primeru - razlogi odločitve niso navedeni tako, da je mogoče jasno spoznati za odločitev pomembne dejanske in pravne razloge, odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki daje podlago za odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - kontrola - pravica do pritožbe - pravni pouk
Pravnomočnost odločbe o dodelitvi sredstev sama po sebi nujno ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev ob izplačilu, saj mora projekt ves čas postopka izpolnjevati pogoje, ki so za posamezen ukrep predpisani.
Zoper izpodbijano odločitev agencije o vrnitvi izplačanih sredstev, je ne glede na to, ali je utemeljana na pravilni pravni podlagi, predvidena pritožba na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar pa v pravnem pouku ni bilo navedeno.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Tožnik niti v pritožbi, niti v tožbi ni zatrjeval, da naj bi poročilo oddal preko računovodskega servisa, ampak naj bi to storil s pomočjo kmetijsko svetovalne službe. Sodišče pa se tudi ne strinja z drugostopenjskim organom, da se tožnik ne more uspešno sklicevati na telefonski razgovor z delavcem pri prvostopenjskem organu, ki naj bi mu zagotovil, da bo vloga, oddana brez datuma izpolnitve, izpolnila vse zahteve, datum oddaje pa bo naknadno ročno vpisan. Navedene navedbe bi bilo treba preveriti in če bi se ugotovilo, da so resnične, tožniku ne bi bilo mogoče očitati nepravilne oddaje vloge, ne samo zato, kar običajna stranka zaupa nasvetu upravnega organa, ki odloča v zadevi, pač pa tudi zato, ker iz izrecne zakonske določbe 34. člena ZKme-1 izhaja, da lahko organ stranko pred pisno zahtevo za odpravo pomanjkljivosti vloge opozori na pomanjkljivosti tudi po telefonu ali na drug primeren način.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - rok za prijavo - pravočasnost vloge - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge
Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.
ZKme-1 člen 42, 42/2. ZUP člen 214, 214/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/38 z dne 14. januarja 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 555/2008 v zvezi z zgornjo mejo za predplačila za podporo za naložbe in inovacije v okviru nacionalnih podpornih programov v vinskem sektorju člen 97. ZDDV-1 člen 82.
vinogradništvo - neposredna plačila - podpora za promocijo vina - pogoji za dodelitev sredstev
Po presoji sodišča je toženka z določilom 13. člena Uredbe o ureditvi trga z vinom podala le pravno podlago za svojo odločitev, čemu se v ponovnem postopku odločanja o povrnitvi stroškov za dejavnosti iz programa promocije vina nekateri tožnikovi zahtevki za dodelitev sredstev (katerim je bilo v prvotnem postopku ugodeno) zavrnejo. Na podlagi 13. člena Uredbe pa ni mogoče utemeljiti uporabe samega izrednega pravnega sredstva odprave pravnomočne odločbe in njene nadomestitve z novo odločbo.
kmetijsko okoljska plačila - pogoji za dodelitev sredstev - obtežba kmetijske površine z živino
Plačilo za trajno travinje je vezano na travojede živali, ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave in se obračuna za površino trajnega travinja, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da tožnik tako postavljenega pogoja ne izpolnjuje. Tožnik se s takim zaključkom ne strinja in v tožbi, enako kot v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, trdi, da tožena stranka pri izračunu povprečne letne obtežbe ni upoštevala živali, ki so se v času pregledov na presečne datume pasle na planini. Sodišče ugotavlja, da se tožena stranka do teh tožnikovih navedb ni opredelila, pač pa tako v drugostopenjski odločbi kot tudi v odgovoru na tožbo le pojasnila način izračuna, pri tem pa se sklicevala na podatke iz Centralnega registra govedi po stanju na dan 1. februar tekočega leta in štiri reprezentativne naključno izbrane datume. Glede na tako obrazložitev ni jasno, ali je pri izračunu povprečne letne obtežbe upoštevala le tiste živali, ki so se nahajale znotraj meja kmetijskega gospodarstva ali tudi tiste, ki so se, kot trdi tožnik, v času pregledov na presečne datume pasle na planini (in kolikor teh ni upoštevala, zakaj tega ni storila).
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - kontrola - zapisnik - načelo zaslišanja strank
Izpodbijana odločba je bila sprejeta na podlagi nepopolnega zapisnika, ki ga je podpisal kontrolor in dopisa, ki ga je sestavil kot prilogo k zapisniku. Tožeča stranka s tem zapisnikom ni bila seznanjena, niti ni bila seznanjena z dopisom kontrolorja in se zato o dokazih, na katerih je upravni organ prve stopnje utemeljil svojo odločitev, ni imela možnosti izjaviti.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
Iz upravnega spisa in podatkov v upravnem spisu ter iz izpodbijane odločbe je glede na pristojnosti, ki jih ima kmetijski inšpektor, po presoji sodišča organ prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno ugotovil, da predmetni kontejner ne predstavlja degradacije kmetijskega zemljišča, prav tako je kontejner na zemljišče postavljen v soglasju, ki ga je zakupnik dobil od takratnega zakupodajalca in predstavlja pomožni kmetijski objekt, ki služi primarni kmetijski rabi in se uporablja za shranjevanje strojev in pripomočkov za delo v oljčniku.
nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - pravica stranke do izjave - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavanju tožničinega zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka ter tožnico pozvala k dopolnitvi zahtevka in nato še k obrazložitvi stvarnega stanja stvari (na kar se je tožnica tudi odzvala). O zadevi torej toženka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti. Sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se polno izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Po presoji sodišča toženka v obravnavanem primeru ni ustrezno upoštevala pravil postopka tudi zato, ker tožnici po izvedenem ugotovitvenem postopku ni dala možnosti, da se seznani z njegovimi rezultati in se tako že pred izdajo izpodbijane odločbe izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah. Kot izhaja iz predloženih spisov zadeve, je toženka ob obravnavi zahtevka za izplačilo sredstev ugotavljala dejstva in okoliščine v zvezi z upravičenimi stroški, opravila je administrativni pregled zahtevka in tožnico pozvala k razjasnitvi zahtevka. O zadevi torej ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožnico bi zato, skladno z načelom zaslišanja stranke, pred izdajo izpodbijane odločbe morala seznaniti z ugotovljenimi dejstvi in z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka ter ji dati možnost, da se o vsem tem izreče.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - kršitev pravil o javnem naročanju
Naloga pristojnega organa je, da pred odobritvijo zahtevka za izplačilo preveri, ali so merila za upravičenostdo izplačila izpolnjena. Eden od elementov kontrole je tudi spoštovanje predpisov o javnih naročilih.
Tožeča stranka je kršila tudi tretji odstavek 28. člena ZJN-2, saj sodelujočih ponudnikov ni obvestila o zadnjem krogu pogajanj. Zaradi enake obravnave vseh ponudnikov je treba le-te o pravilih, po katerih bodo potekala pogajanja, izrecno in natančno obvestiti in vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, če ni število krogov vnaprej napovedano v razpisni dokumentaciji. Temu pogoju tožeča stranka z zapisom v zapisniku o pogajanjih, naj ponudnik predloži končno ponudbo, ni zadostila. Navedena kršitev 28. člena ZJN-2 pa pomeni po prepričanju sodišča takšno kršitev določb ZJN-2, ki terja zavrnitev zahtevka za plačilo v celoti, saj ločitev upravičenih in neupravičenih delov zahtevka glede na obrazloženo ni mogoča.
Lastništvo zemljišča ni sporno, zato je tožnik kot njegov lastnik na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ zavezan k plačilu zborničnega prispevka.
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - zavrnitev zahteve - upravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Za izplačilo sredstev v konkretnem primeru morajo biti poleg pogojev pristopa LEADER izpolnjeni tudi vsi pogoji, predpisani za ukrep 312, in torej upoštevane tudi določbe glede upravičenih stroškov za sofinanciranje v okviru omenjenega ukrepa.
program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo
Zahtevek za izplačilo sredstev je nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje (vseh) pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1 zavrniti. Sodna praksa se je v primerljivih zadevah že večkrat jasno izrekla, da mora projekt ves čas postopka izpolnjevati vse predpisane pogoje. Torej tako ob oddaji vloge, ki je podlaga za izdajo odločbe o pravici do sredstev, kot ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev oziroma izdaji odločbe o tem zahtevku. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev. Opravo kontrolnih postopkov pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja zahteva evropska zakonodaja.
razvoj podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - načelo zaslišanja strank
Dejstvo, da je bila tožniku omogočena prisotnost pri pregledu na kraju samem in da mu je bil vročen zapisnik o tem, ne pomeni zagotavljanja sodelovanja stranke v postopku, saj ugotovitve tega pregleda, kot navaja sama toženka, za zavrnitev dela zahtevka niso bile odločilne, ampak so bile to ugotovitve (kot je razbrati iz poteka postopka po spisih) naknadnega administrativnega pregleda. Glede na navedeno bi morala toženka po zaključenem ugotovitvenem postopku tožnika seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in mu dati možnost, da se o njih izreče pred izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - denarna kazen - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Nesporno je, da se na parceli 350/1058 še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na navedeni parceli nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili izdani.
neposredna plačila v kmetijstvu - kontrolni pregled - namenska razlaga zakona - napačna uporaba materialnega predpisa
Pogoja za zahtevo KRA_VARPP - varovanje črede s pastirskimi psi po drugi alineji drugega odstavka 99. člena Uredbe KOPOP ni mogoče interpretirati na način, da je ta pogoj izpolnjen le v primeru, če so pastirski psi ves čas (neprekinjeno) fizično prisotni ob čredi v ograjenem pašniku ali v hlevu. Ob besedni razlagi določbe oziroma dikcije "stalna prisotnost" je treba upoštevati še logično pa tudi namensko razlago. Osnovni namen varovanja črede s pastirskimi psi je v preprečevanju napadov s strani velikih zveri in življenjsko izkustveno ni mogoče pričakovati, da bi moral biti pes ves čas (neprekinjeno) prisoten ob čredi, ki jo varuje, ne v ograjenem pašniku ne v hlevu. Odgovor na vprašanje, kaj pomeni pojem "stalna prisotnost", je vselej odvisen od posameznega primera (zlasti lokacije in psa samega). Ker je v prvem odstavku 99. člena Uredbe KOPOP celo izrecno predpisano, da mora biti pastirskim psom omogočeno prosto gibanje brez priveza, tudi ugotovitev kontrolorja, da se tožnikovi psi prosto sprehajajo, očitno ne pomeni kršitev zahteve KRA_VARPP po Uredbi KOPOP.
neposredna plačila v kmetijstvu - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik - načelo zaslišanja strank
Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka izpodbijano odločitev sprejela na podlagi dopisa, ki ga je kot prilogo k zapisniku sestavil kontrolor. Ni torej točna njena navedba, da zapisnik sploh ni bil sestavljen. V upravnih spisih je namreč zapisnik, ki ga je sestavljal kontrolor, ga delno izpolnil in podpisal, priložil pa mu prej navedeni dopis. Tožnik s tem zapisnikom ni bil seznanjen niti ni bil seznanjen z dopisom kontrolorja in se zato o teh dokazih, za katerih je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, ni imel možnosti izjaviti.