nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahteva za izplačilo sredstev - načelo zaslišanja strank - obrazložitev odločbe
O zadevi tožena stranka ni odločala v skrajšanem, ampak v posebnem ugotovitvenem postopku. V takšnem primeru je treba stranko pred izdajo odločbe ustrezno seznaniti z uspehom dokazovanja oziroma rezultati ugotovitvenega postopka, pri čemer je treba ne le povzeti njene navedbe, ampak se do njih tudi vsebinsko opredeliti, sicer stranki ni dana učinkovita možnost, da se izreče o vseh za odločitev relevantnih dejstvih in okoliščinah, kot to zahteva načelo zaslišanja stranke (9. in 146. člen ZUP), kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Ne iz izpodbijane odločbe, ne listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bila tožeči stranki pred izdajo odločbe dana možnost, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev.
ZKme-1 člen 157. Uredba o spremembi in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2015) člen 13, 13-11, 127b, 127b/2.
V zadevi ni sporno, da je tožnik predpisano nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po poteku roka iz 11. točke 13. člena Uredbe PRP, zato je odločitev Agencije, da mora vrniti vsa izplačana sredstva, utemeljena na določbi drugega odstavka 127. b člena Uredbe PRP in 57. člena ZKme-1.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot laik ni zavedal, da že opravljeno izobraževanje (40 urni tečaj za živinorejca) ne zadošča oziroma da ni ustrezno. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v prijavi na razpis navedel, da ne izpolnjuje pogojev glede zahtevane izobrazbe ter da bo opravil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo. To pomeni, da se je zavedal, da mora opraviti prav izobraževanje za ustrezno nacionalno poklicno kvalifikacijo in ne kakršnokoli izobraževanje.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 14.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - višja sila
V primeru, kakršen je obravnavani, ko je upravičenec Agencijo v letu nastanka naravne nesreče pravočasno obvestil o višji sili in je njen obstoj tudi ustrezno dokazal, posledice nesreče pa so se kazale tudi v naslednjem letu, se neizpolnjevanje zahtevanih pogojev upravičencu tudi v letu, ki sledi, ne sme šteti za kršitev obveznosti.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 100, 100/1, 100/1-12, 101.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - poziv k dopolnitvi vloge - poziv za dopolnitev vloge
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnik ne nasprotuje), da tožnik k vlogi na javni razpis ni predložil izjave banke o zaprti finančni konstrukciji (torej o kreditiranju banke) za celotni znesek naložbe (tj. za 175.905,76 EUR brez DDV), ampak le za 50.000,00 EUR. Po pozivu organa na dopolnitev vloge je tožnik sicer predložil izjavo banke o kreditiranju za celotni znesek naložbe, vendar je bila izjava dana dne 4. 8. 2016, kar pa je glede na predpisan pogoj o izkazovanju zaprte finančne konstrukcije ob oddaji vloge na javni razpis prepozno, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnik pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2011???2013 (2011) člen 53, 53/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - neupravičeni stroški - pogoji za izplačilo sredstev
Skladnost osnutkov informacijskih, promocijskih in oglaševalskih gradiv s predpisi Evropske unije je morala pred izvedbo aktivnosti ugotoviti in potrditi Agencija, zahtevek za odobritev gradiva pa je moral biti na Agencijo vložen vsaj 10 dni pred izvedbo aktivnosti oziroma pred oddajo v tisk oziroma produkcijo. Namen predhodnega potrjevanja je v tem, da se že v zgodnji fazi ugotavlja, ali osnutki gradiv upoštevajo zahteve predpisov glede obvezne vsebine, s čimer se izogne nastanku neupravičenih stroškov, ki ne morejo biti predmet sofinanciranja iz evropskih sredstev.
Ker se po določbi četrtega odstavka 53. člena Uredbe PRP potrjujejo le osnutki gradiv, ki morajo biti potrjeni pred izvedbo katerekoli od aktivnosti (pred informiranjem potrošnikov, oglaševanjem ali pospeševanjem prodaje), v primeru, ko je bil osnutek gradiva s strani Agencije pred npr. tiskanjem letakov ali objavo oglasa, članka ali spletne strani že potrjen, in se je kasneje enako ali vsebinsko bistveno nespremenjeno gradivo uporabilo za izvedbo katere od drugih aktivnosti (npr. razdeljevanje letakov), vnovična potrditev gradiva po presoji sodišča ni več smiselna.
Pri ugotavljanju upravičenosti priglašenih stroškov mora zato Agencija v vsakem primeru posebej glede na vsebino gradiva presoditi, ali je bilo vsebinsko enako ali vsaj po vsebini bistveno nespremenjeno gradivo pred tem že odobreno oziroma ali je bilo takšno gradivo morebiti odobreno kasneje pred izvedbo določene aktivnosti (npr. po pripravi oglasov ali izdelavi spletne strani in pred objavo). Če je namreč Agencija zahtevek upravičenca za odobritev gradiva štela za pravočasnega in je osnutek gradiva tudi odobrila, mora upravičencu kasneje, ko odloča o zahtevku za izplačilo sredstev, priznati vse stroške, ki so v zvezi s tako potrjenim gradivom nastali zaradi katerekoli od izvedenih aktivnosti.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007???2013 v letih 2010???2014 (2013) člen 13, 13/2, 14, 4/1, 14/3, 14/4, 14/7.
To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK.
Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 34, 34/1, 34/1-6.
Iz podatkov spisa izhaja (in temu tožnica ne nasprotuje), da tožnica k vlogi na javni razpis predpisanega akta, izdanega v skladu s predpisom, ki ureja posege v okolje (torej okoljevarstvenega soglasja oziroma sklepa, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben), ni priložila, zaradi česar je organ utemeljeno zaključil, da tožnica pogoja, določenega v javnem razpisu, ne izpolnjuje.
ZUP člen 214, 214/1, 251, 251/1, 251/3. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 (2010) člen 22.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do izjave
Prvostopenjska odločba tožniku očita zmanjšanje števila živali, vključenih v podukrep ali zmanjšanje površine zemljišč, vključenih v podukrep za več kot 10 %, pri čemer v razlogih odločbe sploh niso navedena dejstva, na podlagi katerih naj bi organ ugotovil eno ali drugo kršitev. Prvostopenjski organ ne pojasni, za kakšne površine ali število živali je prevzeta obveznost KOP, niti kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno bodisi prenehanje izvajanje ukrepa ali zmanjšanje obveznosti za več kot 10 %.
Drugostopenjski organ se v svoji odločbi sklicuje na sodbo SEU C – 454/11 z dne 7. 2. 2013, v kateri je med drugim zapisalo, da upravičenec do kmetijsko okoljskih pomoči, ki ni vložil zahtevka za pomoč v skladu z nacionalnimi določbami, ki dodelitev navedene pomoči pogojujejo z letnim zahtevkom, s tem v zvezi ne more uveljavljati pravice do izjave. SEU dejansko govori o dokaznem sredstvu - zaslišanju stranke in ne o pravici do izjave tj. načelu zaslišanja stranke, kot je opredeljeno v 9. členu ZUP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5.
javni razpis - razpisni pogoj - nosilec kmetijskega gospodarstva - pomoč mladim kmetom - pogoji za pridobitev kmetije
Umetno ustvarjeni pogoji so tisti pogoji, ki sicer ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu, oziroma cilju zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - degradacija kmetijskega zemljišča
Tožena stranka je ugotovila dvoje: da glede na nizko kakovost tal na delu zemljišča, na katerem stoji kontejner, ne gre za degradacijo kmetijskega zemljišča, ter da je glede na to, da se kontejner uporablja le za spravilo strojev in orodja oziroma pripomočkov za delo v oljčniku, njegov namen neločljivo povezan z vzgojo in oskrbo oljk. Po presoji sodišča je imela tožena stranka v navedenih ugotovitvah podlago za zaključek, da niso izpolnjeni pogoji za odreditev ukrepa odstranitve kontejnerja zaradi nenamenske in negospodarne rabe kmetijskega zemljišča.
neposredna plačila v kmetijstvu - prejemnik umaknjenih proizvodov - pravna podlaga za vračilo - oblika vračila - denarna sankcija
Z izpodbijano odločbo izrečeni sankciji temeljita na ugotovitvi, da je tožnica celotno prejeto količino hrušk predelala v destilat, tega pa v nadaljevanju uporabila za proizvodnjo žganih pijač.
ZUP člen 219, 219/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 5, 27, 27/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - delna odločba - izrek odločbe
V primeru, ko se z delno odločbo odloča le o zahtevkih za kmetijske parcele, ki pogoja ne izpolnjujejo, je treba te parcele v izreku tudi opredeliti. Le na ta način je namreč jasno, o katerem delu strankine vloge je s tem (že) odločeno.
ZUP člen 9, 214. ZKme-1 člen 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 65.
Postopek, ki bi stranki omogočil uresničevanje pravice do izjave v primeru, kot je obravnavan, ko iz odločbe (prvostopenjskega organa) sploh ni razvidna pravna podlaga, na kateri je odločitev sprejeta, se ne dopolni tako, da organ, ne da bi o tem seznanil stranko, v svoji zavrnilni odločbi preprosto navede pravno podlago, na kateri naj bi izpodbijana odločba temeljila. S takim postopanjem stranki še vedno ni dana učinkovita možnost izjave.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 6, 9, 9-4, 12, 15.
javni razpis - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
Za mlade kmete se kot vzpostavitev kmetije med drugim šteje, da je ta postal izključni lastnik ali solastnik kmetije skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem registrirane istospolne skupnosti v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis (3.4.1. točka javnega razpisa). Po določbi 3.5. točke javnega razpisa mora upravičenec ta pogoj izpolniti najkasneje do oddaje vloge na javni razpis. Šteje se, da je upravičenec postal izključni lastnik ali solastnik kmetije, ko je postal lastnik oziroma solastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijo, pri čemer mora v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis postati lastnik oziroma solastnik več kot 50 odstotkov površin, ki sestavljajo kmetijo.
Sodišče soglaša s toženo stranko, da bi tožnica morala pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev izpolnjevati v trenutku oddaje vloge in zato ne sledi tožnici, ki trdi, da je te pogoje izpolnila s tem, ko je z medgeneracijskim prenosom postala lastnica kmetijskih zemljišč v času 24 mesecev pred oddajo vloge in da dejstvo, da je večino nanjo prenesenih zemljišč, še pred oddajo vloge prenesla na svojega brata, ni razlog, da ne bi pridobila sredstev.
Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2012) člen 35, 35/2. ZKme-1 člen 12, 30.
javni razpis - prijava na razpis - označba vloge - navedba naziva in naslova vlagatelja na ovojnici - zavrženje vloge
Med strankama ni sporno, da je (bilo) tako v javnem razpisu kot tudi v Uredbi o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (Uredba), na podlagi katere je bil javni razpis objavljen, določeno, da mora prijavitelj svoj naslov navesti (tudi) na ovojnici vloge. Prav tako med strankama ni sporno, da tožnica svojega naslova na ovojnici vloge ni navedla (pač pa je navedla le njen naziv). Med strankama pa je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla vlogo tožnice, brez da bi jo pred tem pozvala na dopolnitev vloge.
V 35. členu Uredbe je določeno, da se vloge z nepravilno označenimi ovojnicami ne obravnavajo in se vrnejo vlagateljem. Iz navedenega je moč zaključiti, da se v primeru formalnih pomanjkljivosti v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na javni razpis, ne predvideva dopolnitev vlog.
ZKme-1 člen 10, 57, 57/5. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 89, 89/3, 121, 121/3, 127a, 127a/2, 127a/6.
nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - vračilo prejetih sredstev - neizpolnjevanje obveznosti
Vsaka stranka, ki je pridobila podporo na podlagi javnega razpisa, je obenem s tem prevzela tudi obveznosti, ki izhajajo iz 89. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju Uredba PRP), med drugim obveznost, da mora naložbeno dejavnost, za katero je prejela sredstva, opravljati še vsaj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev ter da v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oziroma odtujiti naložbe ter da ne sme naložbe uporabljati v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, sicer mora v nasprotnem primeru dodeljena sredstva vrniti z zamudnimi obrestmi. Odločitev tožene stranke, da od tožeče stranke zahteva vrnitev sredstev podpore je utemeljena zato, ker tožeča stranka dejavnosti (to je proizvodnja fotovoltaičnih panelov), za katero je pridobila sredstva, ne opravlja, pač pa opremo, ki je bila predmet podpore, le skladišči.
nepovratna sredstva - podpora za promocijo vina - sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - upravičeni stroški
Tožeča stranka niti ne zanika, da je do nepravilnosti prišlo (da pravna oseba, ki je izdala račun še ni bila vpisana v register; da se račun ne nanaša na dejavnost, ki bi bila izvedena za sporno vinsko leto; da ni dokazan obstoj poslovnega dogodka), vendar se pri tem sklicuje na odgovornost podizvajalcev, s katerimi je sklenila pogodbo o izvajanju promocijskih storitev oziroma trdi, da gre za dokaze, na podlagi katerih je bilo že dokončno odločeno. V zvezi s tem sodišče pritrjuje toženi stranki, da je medsebojno razmerje med tožečo stranko in posameznimi podizvajalci predmet njihovih obligacijsko pravnih dogovorov, ne more pa biti razlog za izključitev odgovornosti tožeče stranke za ugotovljene nepravilnosti.
ZUP člen 42, 43. ZKZ člen 22, 25. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5. ZPP člen 154, 155, 155/1.
odobritev pravnega posla - položaj stranke v postopku - stranski udeleženec - stroški postopka
Tožnica pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve v njeno korist, ni izkazala. Tožnica tako nima nobene pravice, pravne koristi ali obveznosti, ki bi ji dajala lastnost stranske udeleženke v tej upravni stvari.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - poziv stranki k izjavi - rok za izjavo - podaljšanje roka
Tožniku določeni rok za odgovor na poziv k obrazložitvi stvarnega stanja je tudi po podaljšanju oziroma ob upoštevanju podaljšanja znašal skupno 8 dni. S tako določenim rokom po presoji sodišča niso bile ustrezno upoštevane okoliščine (obsežnost) konkretne zadeve, v kateri je že sam poziv z dne 1. 10. 2015 obsegal 14 strani za odločitev relevantnih ugotovitev, o katerih naj se izreče stranka, temu ustrezen je tudi obseg spisov zadeve. To okoliščino, torej obsežnost dokumentacije je izrecno izpostavil tudi tožnik v vlogi za podaljšanje roka. Pri tem je treba upoštevati, da lahko stranka, če ji je rok za izjavo odmerjen preskopo glede na okoliščine konkretnega primera, upravičeno ugovarja, da gre za kršitev pravice, ki jo zagotavljajo določbe 22. člena Ustave ter 9. in 146. člena ZUP.
podpora za promocijo vina - odprava odločbe - povračilo upravičenih stroškov - za odločitev relevanten predpis - dokazna ocena
Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da FURS prehodnega postopka nadzora ni izvedel kot nadzorni postopek, pač pa kot postopek davčnega nadzora po določbah ZDavP-2. FURS je namreč preverjal, ali je tožeča stranka ravnala v skladu z 82. členom ZDDV-1 ter 21. in 22. SRS, pa četudi je bilo predmet preverjanja upoštevanje pravil skupnosti o podpori za promocijo vina na območju tretjih držav in ne spoštovanje davčnih predpisov. To ne pomeni, da FURS pregleda ne bi smel izvajati po določbah ZDavP-2, pač pa zgolj ne bi smel uporabiti drugih pravil od tam navedenih, torej zakonov, ki urejajo posamezne davke.