ZKZ člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4, 24/2. ZUP člen 146, 188, 248. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - načelo zaslišanja strank - izjava stranke - tožbene novote
Podatkom o dejstvih iz uradnih evidenc je po presoji sodišča treba priznati večjo dokazno vrednost v primerjavi z drugimi, tožnik pa se ni odzval z zatrjevanjem oziroma izkazovanjem, da gre pri uradnih podatkih za nepravilne podatke.
Ne le, da je dokaz z izjavo stranke subsidiaren dokaz, ki se ga lahko uporabi le skupaj z drugimi dokazi in ne kot edini dokaz, pri čemer tožnik kljub pozivu s seboj ni prinesel nobenega dokazila, npr. računa, dobavnice, potrdila, pogodbe, odločbe o neposrednih plačilih ipd. (kakor običajno dokazujejo dohodek iz kmetijske dejavnosti osebe, ki uveljavljajo status kmeta), z izjavo celo ni dokazoval doseženega dohodka.
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje pritožbe - rok - tek roka - vročanje - zamuda roka
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak označen na odločbi.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6.
nepovratna sredstva - mladi prevzemniki kmetij - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev
Pogoji za pridobitev sredstev so bili ustvarjeni umetno. Ker cilji ukrepa niso bili doseženi, je bila vloga tožnika zavrnjena kot neutemeljena.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 5, 5/1, 5/1-3.
javni razpis - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev
Glede na določbe PRP 2014 - 2020 tožnik nima prav, da je bil vključen v tri operacije in ne le v dve operaciji, kot je to ugotovila toženka. "VIN_VABE" in "VIN_POKT" namreč nista operaciji, pač pa sta zahtevi (prva obvezna, druga izbirna), vključeni v operacijo "vinogradništvo" ("VIN"). Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je bil tožnik vključen le v dve operaciji, in sicer "VIN" in GEN" ter mu za to priznala 3 točke.
ZKme-1 člen 34, 34/2. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 (2008) člen 127a.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti
Toženka se ni opredelila do vprašanja, ali že pravočasna predaja dokumentacije kmetijskemu svetovalcu, ki je del javne službe, katere prednostna naloga je prav svetovanje in pomoč (kmetom) pri uveljavljanju kmetijske politike, ki vnaša poročila brez pooblastila, lahko pomeni, da je tožnik svojo obveznost oddaje poročila izpolnil.
Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 člen 31,31/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 52, 349, 355. ZKme-1 člen 5, 17. ZKZ člen 33. URS člen 74. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 člen 135, 141, 141/11.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zavrnitev zahtevka - pogoji za pridobitev sredstev - kmet - kmetijsko gospodarstvo
Kot ''umetno ustvarjene pogoje'' po 60. členu Uredbe (EU) št. 1306/2013/EU sodišče razume tisto ravnanje, s katero tožnik prikaže, da izpolnjuje pogoje iz Uredbe OMD, vendar ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba OMD. Enako oziroma podobno je tožniku pojasnil termin ''umetno ustvarjeni pogoji'' tudi drugostopni organ, da umetno ustvarjeni pogoji ne pomenijo kršitve črke predpisa, nasprotujejo pa namenu oziroma cilju, zaradi katerega so postavljeni, zato ne morejo uživati pravnega varstva.
Organ tožniku ne nalaga ukinitev posameznih KMG (in združitve v eno KMG) zaradi njihovega poslovnega sodelovanja z namenom optimizacije, temveč mu očita poslovanje vseh treh KMG kot dejansko obstoječe organizacijske in gospodarske celote glede na navedene povezave oziroma ugotovljena ravnanja. S tem pa tudi kršitev drugega odstavka 12. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014. Ta določa, da lahko upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja, vloži samo eno zbirno vlogo na leto) v zvezi z a) in b) točko prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013/EU, ki opredeljujeta pojma ''kmet'' in ''kmetijsko gospodarstvo''.
ZKZ člen 23, 23/1, 24, 24/1, 21/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - prednostni upravičenec - status kmeta - pomemben del dohodka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev
Očitno je, da je prvostopenjski organ opravljal poizvedbe zaradi ugotavljanja, ali bi A.A. z izvajanjem kmetijske dejavnosti na pridobljenih zemljiščih dosegala pomemben del dohodka. Vendar pa o ugotovitvah, ki jih je napravil na podlagi teh poizvedb, pred izdajo odločbe ni obvestil tožnice.
Sodišče se tudi strinja s tožnico, da mora za dokazovanje, ali tožnica kot lastnica kmetijskega zemljišča to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ) in za dokazovanje, da bo A.A. kot pridobiteljica kmetijskih zemljišč na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka (4. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ-1), veljati enak dokazni standard, sicer bi bile osebe, ki uveljavljajo status kmeta po različnih podlagah, neenakopravno obravnavane. Stališče drugostopenjskega organa, da je v prvem primeru dokazni standard prepričanje, v drugem pa upravni organ preveri le verjetnost izjave osebe, da bo pridobivala pomemben del dohodka, je tako napačno.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 111. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 30, 31.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka
Prvostopenjski organ je z upravnim pregledom ugotovil, da 5 konj od prijavljenih 22 v času oddaje zbirne vloge (in izdaje izpodbijane odločbe) ni bilo na kmetijskem gospodarstvu tožnika, kar za tožnika niti ni sporno. To pa pomeni, da je bilo glede teh živali utemeljeno ugotovljeno neizpolnjevanje pogojev upravičenosti za uveljavljanje zadevnih plačil oziroma zahtevkov.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep kmetijskega inšpektorja - odgovornost za žival
Tožnica je že v inšpekcijskem postopku navedla, da je imela v obravnavanem obdobju odgovorno osebo (A.A.), ki je bila zadolžena za vse živali na farmi. Kljub temu, da se je tožnica na navedeno v pritožbi sklicevala, se drugostopenjski organ do njenih navedb ni opredelil, s čemer je bila kršena njena pravica do izjave.
Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 68. Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte (2016) člen 13. Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 4/4, 4/4-3, 5.
vinogradništvo - prestrukturiranje vinogradov - podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin
Tožnik ni izpolnjeval enega od pogojev za pridobitev podpore za prestrukturiranje vinogradov, to je pogoja, da podporo uveljavlja za prestrukturiranje vinograda, za katerega je bilo izdano dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte ali dovoljenje za zasaditev vinske trte na podlagi pretvorbe pravice za obnovo vinograda v skladu z 68. členom Uredbe 1308/2013/EU. Za zadevni vinograd mu namreč, do podaje izjave o uveljavljanju podpore, dovoljenje ni bilo izdano, pri čemer je imel možnost, da na podlagi vložene zahteve za pretvorbo pravic izposluje izdajo predpisanega dovoljenja, tudi s pravnimi sredstvi zaradi molka organa po določbah 222. člena ZUP in 28. člena ZUS-1, za katera pa niti ne zatrjuje, da bi jih uporabil.
Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 člen 68. Uredba o sistemu dovoljenj za zasaditev vinske trte (2016) člen 13. Uredba o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju (2016) člen 4, 4/4, 4/4-3, 5.
vinogradništvo - prestrukturiranje vinogradov - podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin
Tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za pridobitev podpore za prestrukturiranje vinogradov, to je pogoja, da podporo uveljavlja za prestrukturiranje vinograda, za katerega je bilo izdano dovoljenje za ponovno zasaditev vinske trte ali dovoljenje za zasaditev vinske trte na podlagi pretvorbe pravice za obnovo vinograda v skladu z 68. členom Uredbe 1308/2013/EU. Tožnik sicer ima dovoljenje Upravne enote Sežana za obnovo vinograda z dne 5. 1. 2016, kar pa ni dovoljenje, ki bi ga pridobil s pretvorbo te pravice v dovoljenje za zasaditev vinske trte po Uredbi 1308/2013/EU.
dodelitev sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu - državna pomoč - višina finančne pomoči - izplačilo zavarovalnine
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe.
Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 16, 16/2.
plačilne pravice - zahtevek za izplačilo plačilnih pravic - prenos plačilnih pravic - pridobitev plačilnih pravic - dokazovanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Po mnenju sodišča je na podlagi, ob odločanju veljavni vsebini določbe drugega odstavka 16. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki glasi, da prenos plačilnih pravic, ki se upošteva za izplačilo plačilnih pravic za tekoče leto, prijavi nosilec kmetijskega gospodarstva, ki prenaša plačilne pravice, agenciji v enem mesecu po sklenitvi dogovora o prenosu plačilnih pravic oziroma najpozneje do datuma, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge za tekoče leto določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, zaključiti, da je odločba o prenosu plačilnih pravic ugotovitvena, kar pomeni, da je prenos plačilnih pravic opravljen v trenutku dogovora strank. Organ je prenos dolžan upoštevati pri odločanju za subvencijsko leto, kolikor ga nosilec, ki prenaša plačilne pravice, pravočasno prijavi (najpozneje do datuma, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge za tekoče leto določen s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike).
Toženka ob tem, da se do predloženih dokazov ni opredelila, ni imela podlage za navedbo, da tožnik svojih navedb ni dokazal, ker predlaganih dokazov ni izvedla, svoj sklep o nepravočasnosti zahteve o prenosu za upoštevanje v letu 2016 pa izpeljala iz posrednih dokazil. Posledično je bila zato tožniku odvzeta možnost dokazovanja nasprotnega.
Sodišče ugotavlja, da tožnik vlogi, ki jo je podal na predmetni javni razpis, ni priložil dokazil iz točke 4.2.1. javnega razpisa oziroma 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so izrecno navedena v javnem razpisu. Ker je bilo v predmetnem javnem razpisu, ki je v relevantnih določilih sledil Uredbi, izrecno določeno, katera dokazila o lastniškem prevzemu kmetije mora vlagatelj priložiti, tožnik pa temu ni sledil, se sodišče strinja s stališčem prvostopenjskega in pritožbenega upravnega organa, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 60.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Okoliščine, kot jih je ugotovila, sicer vzbujajo sum, da sta tožnik in njegov oče umetno ustvarila pogoje, da bi s tem, ko je tožnik prevzel eno do že prej obstoječih kmetijskih gospodarstev, pridobila višji znesek podpore za OMD, kot pa če bi ju šteli kot zaključeno gospodarsko celoto. Obenem pa sodišče meni, da zbrani dokazi takemu zaključku ne pritrjujejo s stopnjo verjetnosti in ostajajo na ravni suma, kar pomeni, da bi morala tožena stranka za tak zaključek temeljiteje raziskati dejansko stanje in preučiti še druge okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sprejela tak zaključek, pri čemer sodišče pripominja, da je dokazno breme na strani tožene stranke in ne tožnika.
javni razpis - nepovratna sredstva v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - načelo zaslišanja strank
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo za izplačilo sredstev po dveh računih, ki nista bila uveljavljana z zahtevkom za izplačilo sredstev, o katerem je odločeno z izpodbijano odločbo, pač pa sta bila uveljavljana že s prvim tožnikovim zahtevkom za izplačilo sredstev (z datumom 30. 9. 2013), ki ga je toženka v celoti izplačala. Po določbah 56. člena ZKme-1 je z nakazilom s prvim zahtevkom za izplačilo uveljavljanih sredstev na njegov račun, tožnik v enakem položaju, kot če bi mu bila glede prvega zahtevka za izplačilo izdana pravnomočna ugodilna odločba. V pravnomočna pravna razmerja pa se lahko po 158. členu Ustave posega le po postopkih, določenih z zakonom. Pravne podlage, ki bi toženki omogočala, da to stori z izpodbijano odločbo ob obravnavanju drugega zahtevka za izplačilo v 56. členu ZKme-1 samem ni, druge pravne podlage za takšno odločanje v izpodbijani odločbi pa toženka konkretno ni navedla, zato je tožba utemeljena že iz tega razloga.
V zadevah, kot je obravnavana, ko toženka odloča po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku, mora stranko seznaniti z rezultati ugotovitvenega postopka in ji dati možnost, da se o njih izreče še pred izdajo odločbe, ker gre sicer za bistveno kršitev določb upravnega postopka.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 214, 214/1. Uredba o spremembi Uredbe o neposrednih plačilih v kmetijstvu (2011) člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - pomoč mladim kmetom - obrazložitev odločbe - načelo neposrednega učinka
Organ, ki je navedel, da je izpolnjen pogoj za odpravo odločbe po prvem odstavku 42. člena ZKme-1 "nepravilno ugotovljeno dejansko stanje", bi moral navesti dejstva, ki so bila v prvem postopku napačno (nepravilno) ugotovljena, kar je vplivalo na odločitev in potrebo po odpravi in nadomestitvi z novo odločbo. Le taka obrazložitev omogoča uspešen preizkus sodišču in vložitev pravnih sredstev stranki, ki niso zgolj navidezna.
Republika Slovenija ni mogla v Uredbi o shemah neposrednih plačil postaviti drugih (ali drugačnih) pogojev ali meril, kot so določena v prvem in drugem odstavku 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, zato naj organ vprašanje, ali je šteti tožnika za "mladega kmeta" v smislu 50. člena Uredbe (EU) 1307/2013, presodi na podlagi teh določb (načelo neposrednega učinka evropskega prava).
Status mladega kmeta glede na pogoj "ali ga je vzpostavil v petih letih pred prvo predložitvijo vloge na podlagi sheme", ima tudi fizična oseba, ki je vzpostavila kmetijsko gospodarstvo ne prej kot pred petimi leti, ko z vlogo, ki je predmet obravnave, prvič zahteva plačilo na podlagi sheme plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz člena 72(1) Uredbe (EU) 1306/2013.
Pri citiranem pogoju (ki je alternativa pogoju "ki prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo) je bistveno, da fizična oseba ni vzpostavila kmetijskega gospodarstva, za katerega zahteva plačilo, pred več kot petimi leti in, da je to njena prva zahteva za tovrstno plačilo.
kmetijska zemljišča - melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
V postopku odmere stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih ni mogoče uveljavljati ugovorov v zvezi z izvedbo vzdrževalnih del.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč
Boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ), podrobnejša metodologija določanja bonitete zemljišč pa je bila določena v Pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč, torej predpisu usklajenem z določbami ZKZ. Po presoji sodišča zasaditev rastlin, v konkretnem primeru smrek, predstavlja nasad, ki ob podatku gostote zasaditev več kot 50 rastlin na hektar, ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZKZ, ki določa, da se za nasad po 4.a členu šteje strnjen nasad rastlin za gospodarsko rabo z gostoto 50 ali več rastlin na hektar.
javni razpis - podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij - nepovratna sredstva - vračilo prejetih sredstev
Ugotovitev, da tožnica ni sledila določbam ZPPreb, temelji na dopisu Generalne policijske uprave Ljubljana, Policijske postaje Ljubljana z dne 10. 9. 2015, ki je prvostopenjskemu organu sporočila, da tožnica še nima elektronske knjige gostov. Gre za ugotovitev, ki po presoji sodišča sledi določbi 15. člena ZPPreb, ki od stanodajalca zahteva, da vodi evidenco gostov.
Ker je tožnica v vlogi za izplačilo sredstev z dne 23. 4. 2015 prvostopenjskemu organu predložila dokazilo o dokončanju investicije, uporabno dovoljenje Upravne enote Slovenske Konjice, št. 351/30/2012/2 z dne 3. 2. 2011, torej je s potrdilom dokazovala zaključek naložbe, obenem pa je v poročilu o doseganju ciljev po zaključku naložbe v letu 2013 in letu 2014 navedla, da izvajala nastanitve (24 nastanitev za dejavnost Turistična kmetijami s sobami), sodišče pritrjuje zaključku tožene stranke, da je tožnica pridobila sredstva nezakonito oziroma jih je porabila nenamensko oziroma dela niso bila izvršena v skladu z investicijskim programom, obenem pa je prvostopenjskemu organu v poročilu o doseganju ciljev posredovala lažne podatke.