Ni sporno med strankama, namreč tožnik tega ni izpodbijal ne v odgovoru na poziv, ne v pritožbi ali tožbi, da je tožnik na račun neposrednih in izravnalnih plačil za leto 2016 prejel znesek 2.098,40 EUR in ne 1.341,56 EUR, kot je navedel v vlogi. Ugotovljen znesek pa, skupaj z drugimi prihodki poslovanja, ki jih je navedel tožnik, pomeni, da tožnik presega zgornjo mejo, določeno z zneskom 9.023,47 EUR (prihodek njegove kmetije je bil 9.488,76 EUR), kar pomeni, da v smislu javnega razpisa ne šteje za nosilca majhne kmetije, ki je upravičena do razpisane podpore. Ob navedeni nesporni ugotovitvi je organ tožnikovo vlogo pravilno zavrnil.