neposredna plačila v kmetijstvu - očitna napaka - nerazumljiva vloga
Sodišče glede na sodno prakso razlaga določbe evropskih in nacionalnih predpisov restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote v vlogi, ki jih stranka lahko popravi.
Agencija je razpolagala s podatki o različnih površinah zemljišč. Zato je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.
posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - poseg v pravnomočno odločbo
Določba drugega odstavka 42. člena ZKme-1 se ne uporablja za odločbe, ki so postale pravnomočne pred dnevom njene uveljavitve, to je pred 28. 7. 2012.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.
Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
V obrazložitvi odločbe bi moralo biti dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter da bi bile navedene določbe materialnih predpisov (o DDV), na katere se odločitev opira. Ker obrazložitev odločbe ni taka, se odločbe v izpodbijanem delu, glede zavrnitve priznanja zneska DDV, ne da preizkusiti, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/3, 6/3-1.
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - sprememba nosilca - prenos pravic in obveznosti
Ob spremembi nosilca kmetije vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike po ZKme-1, preidejo na novega nosilca. Čim je tako, pa ni videti razloga, da navedena določba ne bi veljala tudi za prehod obveznosti poročanja, kar nadalje pomeni, da bi bilo treba, v kolikor je do spremembe nosilca kmetije v RKG prišlo, k oddaji poročila pozvati (tudi) novega nosilca kmetije, saj se sicer toženka ne more sklicevati, da tudi ta ni oddal poročila za leto 2015.
ZOPNN člen 4, 4-3, 4-3-2. ZUOPPKP člen 18. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - rok za vložitev zahteve - zavrženje vloge
Zgolj to, da je bil na obrazcu občinske komisije za ocenjevanje škode pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izvajanje nadzora - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pravnomočno odločbo - pomanjkljiva obrazložitev - prepoved povratne veljave zakona
V obravnavanem primeru iz sporne določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1 ne izhaja, da se v postopku odločanja na podlagi tega pravnega sredstva uporabljajo predpisi, ki niso tisti, na podlagi katerih so bile pravnomočne odločbe izdane. Glede na to v materialno pravnem smislu izredno pravno sredstvo iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1 nima prepovedanih povratnih učinkov na tožnikov položaj prejemnika sredstev v smislu zapovedane upoštevnosti kasneje spremenjenih pravil.
Odločbo v materialno pravnem smislu ni mogoče preizkusiti, saj dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah ni opisano: ni namreč podatkov o površini zelenjadnic v prejšnji odločbi, in o podlagi za ugotovitev tega podatka, organ ni pojasnil, zakaj so novi podatki pravilni, kakšen je njihov izvor itd. Tako pomanjkljivo podana obrazložitev pa preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne omogoča.
Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik
V obravnavanem primeru sta sprejemnika ponudbe solastnika prodajanih zemljišč, zato ne pridejo v poštev razmejitveni kriteriji iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki se ob enakih pogojih nanašajo na kmete, uvrščene na isto mesto, torej na osebe, navedene v 2., 3., 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena (kmet mejaš, kmet zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija). Situacija, ko si na prvem mestu prednostnega vrstnega reda konkurirata dva ali več solastnikov (1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), v 23. členu ZKZ ni urejena. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso (tako tudi sodbi Upravnega sodišča I U 440/2009 z dne 1. 6. 2010 in II U 36/2016-12 z dne 24. 5. 2017), ko je uporabil analogijo z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ugotovil, da je, enako kot v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, tudi v tem primeru prodajalec pri izbiri kupca prost.
ZOPNN člen 37, 37/1, 39, 39/3. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25, 25/6.
Toženka je v obrazložitvi pravilno razlagala predpis tako, da se površine, ki so bile poškodovane zaradi pozebe na vinogradih, ne upoštevajo pri izračunu škode oziroma izplačilu pomoči zaradi odprave posledic škode na koruzi v zrnju. Vendar pa iz izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je bil predpis tj. točka 5.4. Programa odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017 pravilno uporabljena, saj prvostopenjski organ svojega izračuna v izpodbijani odločbi sploh ni prikazal. Prikazal ga je šele drugostopenjski organ. Iz tega prikaza (izračunanega odstotka škode) pa ni mogoče preizkusiti, ali je skladen s formulo, ki jo določa točka 5.4. Programa.
Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/7, 6/7-3, 102, 102/16.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - javni razpis - razpisni pogoj
Določbe Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 in Javnega razpisa za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016, za naložbe kmetijskih gospodarstev, namenjene izvajanju tehnoloških izboljšav na področju higiene, varovanja okolja in varnosti pri delu ter znižanja stroškov, M04.1 si nasprotujejo, saj Uredba zahteva, da se v primeru skupine kmetov računi glasijo na vse člane te skupine, medtem ko se po javnem razpisu glasi na enega od članov. Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru potrebno izhajati iz določb Javnega razpisa, predvsem zato, ker toženka že doslej ni postopala tako, kot določa Uredba, saj se noben račun ni glasil na oba člana skupine in zato te prakse v teku izvajanja že pravnomočnih odločb o pravici do sredstev ni mogoče spreminjati, ker bi to lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja vlagateljev. Poleg tega so vlagatelji svoje vloge primarno sestavili tako, da bi ustrezale določbam Javnega razpisa, na podlagi katerega so se prijavili na razpis. Zato je kljub citirani določbi Uredbe potrebno dati prednost Javnemu razpisu in ni potrebno, da bi se vsak račun glasil na vse člane skupine kmetov. Zadostuje, da se glasi na člana skupine kmetov, kot določa Javni razpis, kar je v obravnavanem primeru izpolnjeno.
Izrek odločbe o pravici do sredstev ne določa, da bo toženka sofinancirala nakup konkretnega stroja (zgolj), če ga bo kupil konkretno določen član skupine kmetov. Določa zgolj delež od celotne vrednosti naložbe do katerega se sredstva izplačajo posameznemu kmetu. Katero opremo naj bi kupil posamezen član, je navedeno le v tabeli, ki je del obrazložitve odločbe.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v zadostni meri pojasnila razlogov, ki utemeljujejo zahtevo, da tožnica odstrani latnik. Za tako zahtevo v postopku upravne izvršbe ima sicer formalno podlago v inšpekcijski odločbi, ki je tožnici nalagala, da pripravi površino za nadaljnjo kmetijsko rabo, vendar pa bi jo morala ustrezno pojasniti in utemeljiti. Pojem "kmetijska raba" je namreč splošen in tako obširen pojem, da bi morala zato tožena stranka v postopku realizacije (izvršbe) zahteve iz inšpekcijske odločbe po pripravi zemljišč za nadaljnjo kmetijsko rabo, glede na okoliščine konkretnega primera, utemeljiti tudi njegovo sorazmernost.
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) člen 27, 28, 37. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 člen 29.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - čezmerna prijava površin - vračilo sredstev - uporaba posnetkov - dokumentacija upravne zadeve - seznanitev
Iz pregleda upravnega spisa ni razvidno, da je tožena stranka seznanila tožnika o vseh ogledih, da bi tožnik lahko podal pripombe. Prav tako se tožena stranka tudi ni opredelila do vseh navedb tožnika. Stranka mora imeti na razpolago vso dokumentacijo na podlagi katere se odloča, da lahko poda pripombe.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za izplačilo sredstev - kontrolni pregled
Ugotovljeno dejansko stanje tudi po presoji sodišča ustreza opisu dejanja iz četrtega odstavka 16. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015, ki določa, da je podlaga za zavrnitev zahtevka za plačilo, če upravičenec ali njegov pooblaščenec prepreči izvedbo pregleda na kraju samem, zlasti tako, da ne dovoli ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem. Pravilna je tudi argumentacija toženke in njeno sklicevanje na sodbo Sodišča EU C-536/09. S to sodbo sodišče razlaga pojem prava Unije „prepreči pregled na kraju samem“, ki je za članice obvezna. Po tej razlagi ta pojem obsega tudi dejanje ali opustitev kmeta ali zastopnika, ki iz malomarnosti ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se pregled v celoti opravil.
neposredna plačila v kmetijstvu - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev
Razloge, da mora zahtevek izpolnjevati pogoje iz predpisov, ni mogoče razumeti, da vključuje tudi preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev, ne glede na navedbo v njej, da se prejemnik sredstev obvezuje, da v primeru, ko šteje za javnega naročnika po ZJN-2, v specifikaciji del, ki je sestavni del razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila, pod pogoji iz devetega odstavka 37. člena ZJN-2 ne bo uporabil sklicevanj na posamezno znamko, vir ali posebni postopek, sicer pripadajoči znesek ne bo upravičen do podpore.
javni razpis - kmetijstvo - pogoji javnega razpisa - sankcije - v času odločanja veljaven predpis
Podzakonski akti v nobenem primeru ne morejo imeti učinka za nazaj, zato je treba postopek voditi in odločitev utemeljiti na določbah pravnih predpisov, ki so bili podlaga za javni razpis in za postopek dodelitve sredstev. Tožnica je bila namreč ob prijavi na javni razpis in v odločbi o pravici do sredstev seznanjena z obveznostmi in sankcijami v primeru njihovih kršitev, kot so bile določene v takrat veljavnih predpisih.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30, 30(2).
javni razpis - kmetijstvo - turizem - dopolnilna dejavnost na kmetiji - pogoji javnega razpisa - najemna pogodba
Tožeča stranka je izvajala dejavnost, ki ni bila predmet sofinanciranja. Pri tem je nebistveno, kakšne davščine je tožeča stranka v zvezi s tem odvedla, saj je nadzor glede obračunavanja, odmere in plačila davkov v pristojnosti davčnih organov.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (2009) člen 24. ZUP člen 214, 251, 251/1.
Tožnik se v tem postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, ne more uspešno sklicevati na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v navedenih pravnomočnih odločbah glede vodenja evidence o delovnih opravilih in opravi izobraževalnega programa v predpisanem številu ur.