povračilo škode - kmetijska zemljišča - interventni ukrepi - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Tožeča stranka zahtevka za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje ni vložila, zato prvostopni organ o dodelitvi pomoči ni mogel odločati.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (2013) člen 32. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave
Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče s površino prvega 1.560 m2 in površino drugega 275 m2 (odstotno razmerje 85 : 15), ob ugotovljenem obsegu nasutega gramoza (površine okoli 700 m2), kar znatno presega površino stavbnega zemljišča, predstavlja tudi po presoji sodišča nasutje gramoza na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njenim namenom. Tako je zahteva inšpekcijskega organa, da mora tožnik z navedenega zemljišča odstraniti nasuti gramoz in zemljišče uporabljati le v kmetijski namen, zakonita.
ZKme-1 člen 25. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2015) člen 17, 18, 19, 20, 34, 34/4.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - neenaka obravnava
Sredstva so lahko razdeljena po skupinah posameznih upravičencev, kar pa posledično pomeni, da so upravičenci z istimi posameznimi lastnostmi (ki sodijo v določeno skupino posameznih upravičencev) obravnavani enakopravno, saj se njihove vloge v okviru določenih skupin posameznih upravičencev uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog v okviru teh skupin. Zato ni mogoče trditi, da gre za kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj so vlagatelji, ki se prijavijo za določen namen, obravnavani pod enakimi pogoji in merili, kot jih določa JR za točno ta namen.
Ker se je tožnica prijavila za namen A, kar ni sporno, kot tudi, da ne sodi v skupino posameznih upravičencev za namen A, je organ tudi po presoji sodišča pravilno njeno vlogo zavrnil in mu zato ni mogoče očitati neenakopravne obravnave.
ZUP člen 146. URS člen 22. Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi člen 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - pravica do izjave - registracija - javna evidenca - poprava podatkov
Tožnica bi morala glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi primarno spoštovati popravo podatkov v Centralnem registru goveda, kolikor je menila, da so netočni. Vendar je tožnica za napako izvedela šele po izdaji predmetne odločbe, zaradi česar predhodno ni mogla predlagati njene poprave.
Organ bi moral stranko pozvati, da poda izjavo - še posebej, ker je iz zbirne vloge za preteklo leto razvidno, da je tam navedeno število prašičev na m3 drugačno. Navedeno neskladje bi lahko organ odpravill z izjavo vlagateljice, pa tudi z neposrednim ogledom na kraju samem.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravna odločba - izredna pravna sredstva - odprava odločbe
V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prvega odstavka 42. člena ZKme-1. Zato ugovor tožeče stranke, da je postala odločba pravnomočna in da se je zato zanesla na njeno vsebino in jo smatrala za pravilno in da je tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe kršila načelo zaupanja v pravo in pravne varnosti iz 2. člena Ustave, sodišče zavrača kot neutemeljene.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 11, 11/1, 11/2.
Ni sporno med strankama, namreč tožnik tega ni izpodbijal ne v odgovoru na poziv, ne v pritožbi ali tožbi, da je tožnik na račun neposrednih in izravnalnih plačil za leto 2016 prejel znesek 2.098,40 EUR in ne 1.341,56 EUR, kot je navedel v vlogi. Ugotovljen znesek pa, skupaj z drugimi prihodki poslovanja, ki jih je navedel tožnik, pomeni, da tožnik presega zgornjo mejo, določeno z zneskom 9.023,47 EUR (prihodek njegove kmetije je bil 9.488,76 EUR), kar pomeni, da v smislu javnega razpisa ne šteje za nosilca majhne kmetije, ki je upravičena do razpisane podpore. Ob navedeni nesporni ugotovitvi je organ tožnikovo vlogo pravilno zavrnil.
neposredna plačila v kmetijstvu - očitna napaka - nerazumljiva vloga
Sodišče glede na sodno prakso razlaga določbe evropskih in nacionalnih predpisov restriktivno, vendar pa meni, da gre za dopustno izjemo, če gre za očitne pomote v vlogi, ki jih stranka lahko popravi.
Agencija je razpolagala s podatki o različnih površinah zemljišč. Zato je bila dolžna v skladu s 33. členom ZKme-1 in v skladu s 34. členom ZKme-1 tožečo stranko pozvati na razjasnitev vloge, po prejemu razjasnitve pa vlogo ponovno pregledati in v zadevi odločiti.
posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - poseg v pravnomočno odločbo
Določba drugega odstavka 42. člena ZKme-1 se ne uporablja za odločbe, ki so postale pravnomočne pred dnevom njene uveljavitve, to je pred 28. 7. 2012.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.
Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
V obrazložitvi odločbe bi moralo biti dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano ter da bi bile navedene določbe materialnih predpisov (o DDV), na katere se odločitev opira. Ker obrazložitev odločbe ni taka, se odločbe v izpodbijanem delu, glede zavrnitve priznanja zneska DDV, ne da preizkusiti, to pa je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/3, 6/3-1.
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.
neposredna plačila v kmetijstvu - nosilec kmetijskega gospodarstva - sprememba nosilca - prenos pravic in obveznosti
Ob spremembi nosilca kmetije vse pravice in obveznosti, ki so nastale do trenutka spremembe v RKG in se nanašajo na ukrepe kmetijske politike po ZKme-1, preidejo na novega nosilca. Čim je tako, pa ni videti razloga, da navedena določba ne bi veljala tudi za prehod obveznosti poročanja, kar nadalje pomeni, da bi bilo treba, v kolikor je do spremembe nosilca kmetije v RKG prišlo, k oddaji poročila pozvati (tudi) novega nosilca kmetije, saj se sicer toženka ne more sklicevati, da tudi ta ni oddal poročila za leto 2015.
ZOPNN člen 4, 4-3, 4-3-2. ZUOPPKP člen 18. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - rok za vložitev zahteve - zavrženje vloge
Zgolj to, da je bil na obrazcu občinske komisije za ocenjevanje škode pripis, da se bo ta ocena štela kot vloga za izplačilo sredstev, kolikor bo vlada nastalo škodo štela za naravno nesrečo (kot je za to podlaga v ZOPNN), ne pomeni, da je bila s tem tudi oddana zahteva za povračilo nastale škode v pozebi med 21. in 22. aprilom 2017, saj je kasneje sprejeti interventni ZUOPPKP posebej določil, da se podatki cenitev predajo prvostopenjskemu organu, kot pristojnemu za odločanje o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nastale škode.
ZKme-1 člen 42, 42/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
neposredna plačila v kmetijstvu - odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izvajanje nadzora - retroaktivna uporaba zakona - poseg v pravnomočno odločbo - pomanjkljiva obrazložitev - prepoved povratne veljave zakona
V obravnavanem primeru iz sporne določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1 ne izhaja, da se v postopku odločanja na podlagi tega pravnega sredstva uporabljajo predpisi, ki niso tisti, na podlagi katerih so bile pravnomočne odločbe izdane. Glede na to v materialno pravnem smislu izredno pravno sredstvo iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1 nima prepovedanih povratnih učinkov na tožnikov položaj prejemnika sredstev v smislu zapovedane upoštevnosti kasneje spremenjenih pravil.
Odločbo v materialno pravnem smislu ni mogoče preizkusiti, saj dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah ni opisano: ni namreč podatkov o površini zelenjadnic v prejšnji odločbi, in o podlagi za ugotovitev tega podatka, organ ni pojasnil, zakaj so novi podatki pravilni, kakšen je njihov izvor itd. Tako pomanjkljivo podana obrazložitev pa preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ne omogoča.
Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - solastnik
V obravnavanem primeru sta sprejemnika ponudbe solastnika prodajanih zemljišč, zato ne pridejo v poštev razmejitveni kriteriji iz drugega odstavka 23. člena ZKZ, ki se ob enakih pogojih nanašajo na kmete, uvrščene na isto mesto, torej na osebe, navedene v 2., 3., 4. in 5. točki prvega odstavka tega člena (kmet mejaš, kmet zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija). Situacija, ko si na prvem mestu prednostnega vrstnega reda konkurirata dva ali več solastnikov (1. točka prvega odstavka 23. člena ZKZ), v 23. členu ZKZ ni urejena. Zato je prvostopni organ ravnal pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso (tako tudi sodbi Upravnega sodišča I U 440/2009 z dne 1. 6. 2010 in II U 36/2016-12 z dne 24. 5. 2017), ko je uporabil analogijo z določbo četrtega odstavka 23. člena ZKZ in ugotovil, da je, enako kot v primeru, ko si je več sprejemnikov ponudbe enakih v tem, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, tudi v tem primeru prodajalec pri izbiri kupca prost.