Pridobivanje podatkov iz dveh virov evidenc skladno z določbo tretjega odstavka 139. člena ZUP organ sicer izvede po uradni dolžnosti, vendar šele po tem, ko dejstvo, ki ga je treba dokazati s takim vpogledom v uradne evidence, zatrjuje stranka.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 11/1, 11/1-2, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - višja sila - rok za uveljavljanje - prepozna vloga
Tožnica je primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice je nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
Iz odločbe prvostopenjskega upravnega organa ne izhaja zadostna obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na navedeno znižanje plačil, da bi bilo možno izpodbijano odločbo preizkusiti, pri čemer teh okoliščin ni pojasnil niti drugostopenjski upravni organ v odločbi, s katero je odločil o vloženi tožnikovi pritožbi zoper prvostopenjski upravni akt.
odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - iztek roka na nedeljo
Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla (trideset dni po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ) je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno.
Ker se je rok za vložitev zahteve iztekel v nedeljo, bi se vloga štela za pravočasno, če bi jo prvostopenjski organ prejel do izteka roka oziroma če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti prvostopenjskemu organu pred potekom roka.
ZVO-1 člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51a, 51a/1. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) točka F.7.1.. Pravilnik o gozdnih prometnicah (2009) člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3, 2/1-4.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - poseg v okolje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava - razpisni pogoj - presoja vpliva na okolje
Gozdna prometnica in še manj gozdna vlaka ni sinonim za cesto, kot ta dva pojma v izpodbijani odločbi neutemeljeno enači toženka. Bistveno za cesto je to, da je namenjena prometu. Gozdna vlaka pa je grajena ali negrajena gozdna prometnica, namenjena spravilu lesa s spravilnimi sredstvi.
Ureditev RS ni v nasprotju z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, zadnjič spremenjene z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in sveta, njena neposredna uporaba pa v tem primeru ni mogoča.
vračilo prejetih sredstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - izredno pravno sredstvo - kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike
Upoštevaje stališče Vrhovnega sodišča, da je mogoče izredno pravno sredstvo iz drugega odstavka 42. člena ZKme-1 uporabiti le pri odločbah, izdanih po uveljavitvi tega zakona, je ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje glede višine priznanih oz. zavrnjenih zahtevkov za povrnitev upravičenih stroškov za dejavnosti promocije vina na trgih tretjih držav za predmetne vinske letnike, o višini katerih je bilo odločeno z odločbami, ki so postale dokončne po 28. 7. 2012.
ZUOPPKP člen 18, 18/6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - odprava posledic naravne nesreče - rok za vložitev zahteve - prepozna vloga - zavrženje vloge
Rok po šestem odstavku 18. člena ZUOPPKP je materialni prekluzivni rok, katerega podaljševanje ni dovoljeno. V tem roku morajo stranke uveljavljati svojo materialno pravico do dodelitve pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017. Ker se je ta rok iztekel 6. 3. 2018, bi morala tožnica do takrat vložiti predmetni zahtevek, česar ni storila in je zahtevek na prvostopenjski upravni organ vložila 9. 3. 2018, zato ga je prvostopenjski upravni organ kot prepoznega zavrgel.
ZZVR-1 člen 75, 80. Odločba o spremembah Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja (2021) člen IX, IX/1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
V konkretnem je fitosanitarni inšpektor dolžan ukrepati v skladu s IX. členom Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, ki med drugim določa obveznost izreka prepovedi sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin, pri tem pa tega ukrepa ne more opredeliti drugače, kot je to določeno v tem podzakonskem predpisu.
Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost člen 4.
kmetijska politika - ukrepi kmetijske politike - ukrepi razvoja podeželja - ekološko kmetovanje - neposredna plačila - neizpolnitev obveznosti - višja sila - smrt upravičenca
Tožeča stranka je obveznost glede certificiranja za leto 2016 izpolnila in tako ohranila svoje pravice do pomoči v zvezi z ukrepom EK - trajno travinje, ne glede na dejstvo, da je bil nosilec certifikata za ekološko predelavo mož tožeče stranke, saj certifikat velja tudi za leto 2016.
povračilo škode - kmetijska zemljišča - interventni ukrepi - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Tožeča stranka zahtevka za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje ni vložila, zato prvostopni organ o dodelitvi pomoči ni mogel odločati.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (2013) člen 32. ZUP člen 9, 9/1, 9/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave
Med strankama upravnega spora je sporna odločitev prvostopenjskega organa, ki je zavrnil izplačilo plačilnih pravic na podlagi ugotovitve, da je tožnika šteti kot namernega čezmernega prijavitelja, v smislu 32. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014.
Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku, skladno s pooblastilom iz prvega odstavka 251. člena ZUP, sama ugotavljala (v okviru pritožbenih navedb) dejansko stanje, bi po presoji sodišča morala upoštevati določbo 9. člena ZUP in stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - varstvo kmetijskih zemljišč
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče s površino prvega 1.560 m2 in površino drugega 275 m2 (odstotno razmerje 85 : 15), ob ugotovljenem obsegu nasutega gramoza (površine okoli 700 m2), kar znatno presega površino stavbnega zemljišča, predstavlja tudi po presoji sodišča nasutje gramoza na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njenim namenom. Tako je zahteva inšpekcijskega organa, da mora tožnik z navedenega zemljišča odstraniti nasuti gramoz in zemljišče uporabljati le v kmetijski namen, zakonita.
ZKme-1 člen 25. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja (2015) člen 17, 18, 19, 20, 34, 34/4.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - pogoji za pridobitev sredstev - zavrnitev zahtevka - neenaka obravnava
Sredstva so lahko razdeljena po skupinah posameznih upravičencev, kar pa posledično pomeni, da so upravičenci z istimi posameznimi lastnostmi (ki sodijo v določeno skupino posameznih upravičencev) obravnavani enakopravno, saj se njihove vloge v okviru določenih skupin posameznih upravičencev uvrščajo na sezname prejetih in popolnih vlog v okviru teh skupin. Zato ni mogoče trditi, da gre za kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj so vlagatelji, ki se prijavijo za določen namen, obravnavani pod enakimi pogoji in merili, kot jih določa JR za točno ta namen.
Ker se je tožnica prijavila za namen A, kar ni sporno, kot tudi, da ne sodi v skupino posameznih upravičencev za namen A, je organ tudi po presoji sodišča pravilno njeno vlogo zavrnil in mu zato ni mogoče očitati neenakopravne obravnave.
ZUP člen 146. URS člen 22. Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi člen 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - pravica do izjave - registracija - javna evidenca - poprava podatkov
Tožnica bi morala glede na 27. člen Pravilnika o identifikaciji in registraciji govedi primarno spoštovati popravo podatkov v Centralnem registru goveda, kolikor je menila, da so netočni. Vendar je tožnica za napako izvedela šele po izdaji predmetne odločbe, zaradi česar predhodno ni mogla predlagati njene poprave.
Organ bi moral stranko pozvati, da poda izjavo - še posebej, ker je iz zbirne vloge za preteklo leto razvidno, da je tam navedeno število prašičev na m3 drugačno. Navedeno neskladje bi lahko organ odpravill z izjavo vlagateljice, pa tudi z neposrednim ogledom na kraju samem.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravna odločba - izredna pravna sredstva - odprava odločbe
V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki utemeljujejo uporabo prvega odstavka 42. člena ZKme-1. Zato ugovor tožeče stranke, da je postala odločba pravnomočna in da se je zato zanesla na njeno vsebino in jo smatrala za pravilno in da je tožena stranka z izdajo izpodbijane odločbe kršila načelo zaupanja v pravo in pravne varnosti iz 2. člena Ustave, sodišče zavrača kot neutemeljene.
Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2017-2019 (2016) člen 10, 10/1, 10/1-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - čebelarstvo - dokazilo o plačilu - plačnik - vlagatelj
Dela besedila da „se mora dokazilo o plačilu glasiti na ime vlagatelja“, ob uporabi jezikovne metode ni mogoče razlagati drugače, kot v pomenu, da se z dokazilom dokazuje, da je vlagatelj plačnik, torej tisti, ki je plačilo opravil. Do enakega rezultata privede preveritev z razlago glede na namen pravnega pravila. Namen pravnega pravila po mnenju sodišča je, da se zagotovi, da je do sofinanciranja čebelarske opreme upravičen tisti vlagatelj, ki je opravil nakup čebelarske opreme, kar dokaže z računom, ki se glasi nanj kot naslovnika in s potrdilom, ki potrjuje, da je plačnik računa. Ob taki razlagi obravnavanega pravnega besedila pa po mnenju sodišča ni mogoče razlagati vsebine potrdila o plačilu, da je izrecna navedba plačnika računa zanemarljiv, nepomemben podatek ter da je pomen treba dati (zgolj) podatku o navedbi dolžnika.
Za odločitev je nebistveno, kdaj je lastninska pravica na predmetnih zemljiščih prešla na solastnico kmetijskih zemljišč, saj je relevantno le, da iz podatkov zemljiškega knjige izhaja, da je v času odločanja prvostopnega organa na predmetnih zemljiščih navedena kot solastnica.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 11, 11/1, 11/2.
Ni sporno med strankama, namreč tožnik tega ni izpodbijal ne v odgovoru na poziv, ne v pritožbi ali tožbi, da je tožnik na račun neposrednih in izravnalnih plačil za leto 2016 prejel znesek 2.098,40 EUR in ne 1.341,56 EUR, kot je navedel v vlogi. Ugotovljen znesek pa, skupaj z drugimi prihodki poslovanja, ki jih je navedel tožnik, pomeni, da tožnik presega zgornjo mejo, določeno z zneskom 9.023,47 EUR (prihodek njegove kmetije je bil 9.488,76 EUR), kar pomeni, da v smislu javnega razpisa ne šteje za nosilca majhne kmetije, ki je upravičena do razpisane podpore. Ob navedeni nesporni ugotovitvi je organ tožnikovo vlogo pravilno zavrnil.