kmetijska okoljska plačila - obnova postopka - pravica do izjave
Tudi v obnovljenem postopku velja načelo materialne resnice, kar pomeni, da je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo in načelo zaslišanja stranke, kar ne vključuje samo izjave stranke o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, ampak tudi, da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih in da pri izvedbi dokazov sodeluje.
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 121.
program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev
Toženka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila tožničin zahtevek za izplačilo 9.939,40 EUR. Tožnica zmotno zatrjuje, da je do plačila tega zneska upravičena že na podlagi odločbe o pravici do sredstev. Kot je to sodišče navedlo že v sodbi III U 58/2018, je treba pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja opraviti kontrolne postopke, kar zahteva evropska zakonodaja. Prvi odstavek 48. člena Uredbe 809/2014 določa, da se opravijo upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Zahteva po preverbi izpolnjevanja pogojev iz predpisov pred izdajo odločbe o pravici do sredstev in pred izdajo odločbe za izplačilo sredstev, izhaja tudi iz ZKme-1 (53. in 56. člen).
ZKme-1 člen 53, 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 121.
program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev
Toženka je z izpodbijano odločbo utemeljeno zavrnila zahtevek tožnice za plačilo 64.460,70 EUR. Tožnica zmotno zatrjuje, da je do plačila tega zneska upravičena že na podlagi odločbe o pravici. Kot je sodišče navedlo že v sodbi III U 59/2018 z dne 23. 4. 2021, je treba pred izplačilom sredstev za sofinanciranje ukrepov razvoja podeželja opraviti kontrolne postopke, kar zahteva evropska zakonodaja. Prvi odstavek 48. člena Uredbe 809/2014 določa, da se opravijo upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Zahteva po preverbi izpolnjevanja pogojev iz predpisov pred izdajo odločbe o pravici do sredstev in pred izdajo odločbe za izplačilo sredstev, izhaja tudi iz ZKme-1 (53. in 56. člen).
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - dokazna ocena
Ob tožbeno neprerekanih ugotovitvah, da je tožnica vložila vlogo, s katero je zaprosila za izdajo odločbe o priznanju statusa kmeta, ni utemeljen tožbeni očitek o kršitvi določb postopka zaradi vodenja ločenega postopka o statusu kmeta.
Pogoj pomembnega dela dohodka iz naslova kmetijske dejavnosti ni izpolnjen zgolj v primeru, če oseba dosega (denarni) dohodek iz prodaje v ustrezni višini, temveč tedaj, ko vrednost njenih pridelkov, četudi bi bili npr. namenjeni za osebno uporabo, doseže zakonsko predvideno višino. Je pa pri tem treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči - status kmeta
V ospredju predkupne pravice ni zaokroževanje kmetijskih gospodarstev in posledično zagotavljanje lažje in bolj ekonomične obdelave. Zaokroževanje kmetijskih zemljišč je element razlikovanja med predkupnimi upravičenci s statusom kmeta, ni pa to temeljni namen, ki mu sledi ZKZ in zaradi katerega je uzakonjena predkupna pravica. Z vidika uveljavljanja predkupne pravice drugega kmeta je treba šteti, da je predkupna pravica uzakonjena in namen ZKZ dosežen že, ko kmetijsko zemljišče pridobi v last tisti, ki je bolj povezan s kmetovanjem in je njegov socialni položaj od njega odvisen in bo zato ohranjal njegovo pridelovalno funkcijo. Predkupne pravice drugega kmeta tako zakon ne veže na oddaljenost njegovih zemljišč od kmetijskih zemljišč, ki so predmet prodaje, in na velikost slednjih zemljišč. Sodišče zato ocenjuje, da ni mogoče očitati zlorabe statusa kmeta in z njim povezane predkupne pravice zgolj zato, ker gre za kmetijska zemljišča manjšega obsega, ki so od prebivališča predkupnega upravičenca oddaljena okoli 13 km, zlasti ne s stališčem, da na ta način ne bo prišlo do zaokroževanja kmetijskega posestva, če je bila predkupna pravica uveljavljena z namenom ohranjanja pridelovalne funkcije zemljišč.
Z vidika uporabe pravilnih določb v postopku prodaje ni bistvena dejanska raba, temveč namenska raba nepremičnin, kot je razvidna in prostorskih aktov. Dokler je nepremičnina po namenski rabi kmetijsko zemljišče, zanjo velja režim prodaje kmetijskih zemljišč po določbah ZKZ, kar velja tudi za možnost uveljavljanja predkupne pravice. Ta ni vezana na dejansko, temveč na namensko rabo nepremičnine.
odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazni postopek - bistvena kršitev določb postopka
Neutemeljen je ugovor tožnice, da toženka ni presojala, ali druga stranka izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ. Drugostopenjski organ je dokazni postopek dopolnil, ugotovil pravno relevantna dejstva ter na njihovi podlagi sklenil, da druga stranka z interesom izpolnjuje pogoje za kmeta po 24. členu ZKZ.
Odločba se šteje za obrazloženo zgolj kadar organ pravno relevantni del člena/predpisa subsumira pod dejansko stanje iz obravnavanega primera, torej ko dejansko stanje obravnavanega primera obrazloži tako, da je iz obrazložitve razvidno sovpadanje z dejanskim stanjem, ki ga ureja izbrani člen predpisa. Glede konkretnega izračuna to pomeni, da mora biti pojasnjeno, kako je upravni organ prišel do vsake posamezne številke oz. do seštevka, kako je številko/seštevek uporabil in kako je na njegovi podlagi izračunal znesek kazni oz. zmanjšanja v evrih. Zgolj sklicevanje na člen ali tabelo, prilogo in preglednico uredbe ne pomeni vsebinske obrazložitve. Za stranko in pritožbeno sodišče mora biti izračun in znesek pojasnjen v obrazložitvi v celoti, brez iskanja tabel, preglednic, prilog in uredb. Obrazložitev mora biti še posebej natančna v strokovnih in zapletenih primerih/izračunih kot je predmetni.
Določbo zakona, po kateri Program določa kmetijska gospodarstva, ki so upravičena do sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu, je po presoji sodišča treba razumeti kot zakonsko pooblastilo, da (lahko) ta splošni akt določa (nadaljnje) pogoje, pod katerimi se državna pomoč izplača nosilcu posameznega kmetijskega gospodarstva, če izpolnjuje predpisane značilnosti oziroma pogoje.
Skladno s prvim odstavkom 43. člena ZOPNN se sredstva za odpravo posledic škode v kmetijstvu upravičencu dodelijo na podlagi podatkov o prijavi škode v kmetijstvu iz obrazca o prijavi škode. Tožnik je vlogo za dodelitev sredstev, kot rečeno, izpolnil in jo tudi sam lastnoročno podpisal, pri čemer v njej ni navedel tudi škode na GERK-ih oziroma kulturah strna žita, zato se ta tudi ni upoštevala.
pravica do izjave - izpolnjevanje pogojev - ogled - nepovratna sredstva v kmetijstvu
V obravnavani zadevi toženka tožnika ni seznanila z ugotovitvami in pravnimi stališči ugotovitvenega postopka vezanih na (ne)izplačilo zahtevkov KOPOP, ki jih je tožnik uveljavljal v zbirni vlogi, čeprav je v zvezi z zahtevki opravila tako upravni kot tudi ogled na kraju samem, njene ugotovitve pa so se delno razlikovale od dejstev, ki jih je v vlogi navedel tožnik. Posledično toženka tožniku ni dala možnosti, da bi se pred izdajo odločbe izjavil o teh dejstvih in okoliščinah ter jih morebiti še dopolnil z dodatnimi navedbami in/ali dokazi.
državna pomoč - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - ocena škode
V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - zakonska predkupna pravica - prednostni vrstni red - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - pravni interes za vložitev tožbe - pomanjkanje pravnega interesa - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Za vsebinsko odločanje o vsaki tožbi v upravnem sporu morajo biti izpolnjene z zakonom predpisane procesne predpostavke. ZUS-1 te predpostavke določa v prvem odstavku 36. člena, na njihov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči. Tako med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih koristi v upravnem sporu, mora namreč ves čas postopka izkazovati pravni interes za vloženo tožbo oziroma t.i. pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazovati, da bi ugoditev s tožbo uveljavljani zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi tožbe, kot tudi ves čas teka upravnega spora.
ZKZ člen 17, 23, 23/1, 24. ZUP člen 9, 154, 154/1, 188.
kmetijstvo - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - kmet mejaš - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben del dohodka - kršitev pravil upravnega postopka - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - načelo zaslišanja strank - pravica do enakega varstva pravic - pravica stranke do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Prvostopenjski organ bi moral v nastali situaciji (ko je bilo ugotovljeno, da je bilo na ustni obravnavi predloženo mnenje KSS za leto 2020 namesto za leto 2019, A. A. pa je po že zaključeni obravnavi podajala dodatne navedbe, s katerimi je utemeljevala svoj zahtevek) bodisi ponovno začeti ustno obravnavo in na njej v navzočnosti strank izvesti te nove dokaze, do katerih bi se lahko vse stranke opredelile ter jim nato predstaviti svoje zaključke, bodisi stranke s svojimi zaključki seznaniti pisno in jim dati možnost, da se o njih izjavijo, nato pa jih še pred izdajo odločbe seznaniti s svojimi ugotovitvami. Namesto tega je prvostopenjski organ tožniku zgolj vročil izjavo A. A. in mnenje KSS za leto 2019, ni pa ga seznanil s svojimi stališči, ki jih je oblikoval po tem, ko je pridobil te dokaze. Ne zadostuje torej, da je prvostopenjski organ svoja stališča predstavil na opravljeni ustni obravnavi. Ker je po zaključeni obravnavi dodatno pridobival dokaze (mnenje KSS za leto 2019 in izjavo A. A.), na katerih je tudi utemeljil izpodbijano odločitev (predvsem na izjavi A. A. z dne 7. 8. 2020), bi namreč moral strankam svoja stališča, ki jih je oblikoval tudi ob upoštevanju teh dokazov, pred izdajo odločbe predstaviti in se opredeliti do dokaznih predlogov tožnika, česar pa ni storil. S tem je prvostopenjski organ tožniku kršil pravico do izjave, te nepravilnosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ v pritožbenem postopku, kar vse je bistvena kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
komasacija - komasacijski postopek - obrazloženost odločbe
Odsotnost konkretizirane obrazložitve za točno določen primer, zgolj z navedbo členov določil ZKZ in Pravilnika in odsotnostjo argumentiranega in konkretiziranega odgovora na navedbe strank, ne zadošča za ustrezno obrazloženo odločbo.
javni razpis - subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva - naložbe v kmetijska gospodarstva - dopolnitev vloge - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - uporaba pravil ZUP
Razčiščevanje in dopolnjevanje dejanskega stanja ne pomeni, da bi na ta način tožena stranka tožnico ponovno pozvala na dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP, ampak da bi bila dolžna ravnati skladno z 10. členom ZUP, saj ugotavljanje dejanskega stanja sodi v odločanje in presojo pomembnega dejstva za točkovanje, ki je ostalo nerazjasnjeno. Takšno pomembno dejstvo pa je treba pred odločitvijo razčistiti, če je organ štel, da ni jasno razvidno iz vsebine potrdila.
komasacija - komasacijski postopek - komasacija (nova razdelitev zemljišč) - pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - vrednotenje zemljišča - kriterij zaokroženosti zemljišč
Namen komasacijskega postopka ni v ocenjevanju vrednosti nepremičnin v smislu prodajne vrednosti, temveč v zagotovitvi (novih) zemljišč primerljive vrednosti, ob upoštevanju pravil, opredeljenih v 65. členu ZKZ.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 23.
ukrepi kmetijske politike - neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - podaljšanje ukrepa
Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije je podaljšanje le-te sicer mogoče, vendar se lahko podaljša le celotna obveznost, kot izhaja to iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020.
Glede na to, da se operacija iz 23. člena Uredbe KOPOP obravnava kot celota in je mogoče le podaljšanje celotne obveznosti, to pomeni, da kolikor nastopi nepravilnost znotraj posamezne (četudi izbirne) zahteve znotraj operacije, se plačilo operacije v celoti zavrne.
Odlok o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 (2020) člen 4, 7, 7/1, 7/3, 9, 9/4. ZKme-1 člen 35a, 35a/1. ZUP člen 63, 63/3.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - neporavnane davčne obveznosti - datum vložitve vloge - dan oddaje
Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.
ZZVR-1 člen 59, 59/1, 59/2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nedovoljene tožbene novote - glavna obravnava v upravnem sporu
Izdaja sklepa o izvršbi potrjuje ugotovitve upravnega organa, da tožnik z odločbami naloženih obveznosti ni izvršil v rokih in na način, kot mu je bilo naloženo v izvršilnem naslovu. Sodišče soglaša z upravnim organom, da izvršitev z inšpekcijsko odločbo odrejenega ukrepa v postopku izvršbe ne pomeni izvedbe predpisanih in odrejenih ukrepov v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZZVR-1. Tožnik s tožbo ni uspel omajati razlogov, na katerih je upravni organ utemeljeval odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka.
ZZVR-1 člen 59, 59/2, 59/2-2. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
hmeljišče - odškodnina - zavrnitev zahtevka - nova dejstva - glavna obravnava
Tožnik s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa o zavrnitvi odškodninskega zahtevka za škodo, ki je posledica odločbe z dne 15. 4. 2019, s katero je bilo tožniku odrejeno uničenje rastlin hmelja, okuženih s CBCVd v hmeljiščih.
Ker upravni organ na listino - zapisnik, s katerim tožnik pred izdajo izpodbijanega akta ni bil seznanjen, ne opira svojega zaključka o protipravnem ravnanju tožnika, sodišče ocenjuje, da opustitev možnosti izjave o listini, ki ni bila pomembna za izdajo odločbe, ne pomeni absolutne kršitve pravil postopka, niti ni taka kršitev pravil postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve.
Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravilno ugotovil, da je tožnik kršil v izreku odločbe odrejen ukrep. Kumulativno izpolnjen pogoj za prisojo odškodnine je izvedba vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za zdravstveno varstvo rastlin. Že ugotovitev neizvedbe enega predpisanega in odrejenega ukrepa zadostuje za zaključek, da navedeni pogoj ni izpolnjen.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - pregled na kraju samem - pojem preprečitve pregleda na kraju samem
Sodišče Evropske unije je že v sodbi v zadevi C-536/09 z dne 16. 6. 2011, na katero se prvostopenjski organ tudi pravilno sklicuje, pojasnilo, da so okoliščine, da je kmet ali njegov zastopnik sprejel vse razumne ukrepe v svoji moči, da bi zagotovil, da se ne bi preprečilo ali onemogočilo tega, da se pregled opravi v celoti, zlasti s tem, da je plačilni agenciji sporočil telefonsko številko, na kateri je dosegljiv, da je ravnal v dobri veri s skrbnostjo preudarnega nosilca kmetijskega gospodarstva in da je izključeno vsakršno goljufivo ravnanje, dejavniki, ki so pomembni za ugotovitev, ali je kmet ali njegov zastopnik preprečil pregled na kraju samem.