upravitelj - odvzem dovoljena za opravljanje funkcije upravitelja - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja
Zakon je pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja oz. pogoje za odvzem in prenehanje dovoljenja uredil s polnim spoštovanjem domneve nedolžnosti, saj je neizpolnjevanje pogojev vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča.
stečaj pravne osebe - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne razpolaga. Višina trimesečnega prometa na transakcijskem računu tožeče stranke sama zase ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala. Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj (pravne osebe), v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena (in da zato ni podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči).
izbris družbe iz sodnega registra - stroški objave izbrisa - zavezanec za plačilo stroškov objave izbrisa - finančni položaj zavezanca
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku utemeljeno naložil, da v roku 30 dni plača stroške objave izbrisa pravne osebe A. d.o.o. v znesku 58,08 EUR. Dejstva, ki so glede na določbe 33. in 35. člena ZFPPod relevantna za odločitev, niso sporna: spora ni o tem, da je bil sklep o izbrisu družbe objavljen v Uradnem listu z dne 21. 2. 2006, pa tudi ne o tem, da je bil tožnik njen družbenik. Finančni položaj tožnika na odločitev ne more vplivati.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - odgovornost aktivnega družbenika za obveznost izbrisane družbe - solidarna odgovornost družbenika - davčna izvršba
Glede na določbo 442. člena ZFPPIPP bi se tožnik odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe lahko izognil le, kolikor bi dokazal, da možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe ni imel. Za presojo je torej pomembna (ne)možnost vpliva, ne pa dejanski vpliv na upravljanje in poslovanje družbe.
Aktivni družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. To pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev od kateregakoli dolžnika, vse dokler obveznost ni izpolnjena.
Že iz samih določb ZFPPIPP izhaja, da je pogoj za uvedbo osebnega stečaja obstoj premoženja, ki predstavlja stečajno maso. Postopek za odpust obveznosti stečajnega dolžnika pa se lahko izvede le znotraj uvedenega postopka osebnega stečaja, zato dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti stečajnemu dolžniku in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati.
brezplačna pravna pomoč - stečajni postopek - rok za prijavo terjatev v stečajni postopek - zamuda roka - verjetni izgled za uspeh
Prekluzivni rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku se je iztekel dne 9. 9. 2011. Vložitev tožbe po izteku prekluzivnega roka za prijavo terjatve v stečajnem postopku nima izgleda za uspeh. Upniki morajo namreč v skladu z drugim odstavkom 59. člena ZFPPIPP prijaviti svoje terjatve sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - stečajni postopek - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije
Pravna oseba ima kot subjekt v postopku izbrisa brez likvidacije (poleg njenega družbenika ali upnika) možnost, da do poteka roka za ugovor zoper sklep o izbrisu, vloži predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) in se s tem izogne izbrisu. Če takšen predlog do poteka roka za ugovor iz 436. člena ZFPPIPP ni vložen, o predlogu za začetek postopka zaradi insolventnosti (stečaja) ni več mogoče odločati. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma da glede na okoliščine konkretnega primera predloga za uvedbo stečaja sploh ni (več) mogoče vložiti. Zato je, ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, njena odločitev, da tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrne, pravilna.
davčna izvršba - prisilna poravnava - seznam izvršilnih naslovov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Iz seznama izvršilnih naslovov, ki je po 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 veljaven izvršilni naslov, izhaja, da se datumi zapadlosti in izvršljivosti nanašajo na datum po začetku postopka prisilne izterjave. Samega izvršilnega naslova pa s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
Sodišče pritrjuje zaključku, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zadevi osebnega stečaja nerazumna, kot taka pa ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP in je bila zato utemeljeno zavrnjena. Ob ugotovitvi, da tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta, namreč namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Prav tako je nerazumno začeti postopek osebnega stečaja iz razloga ekonomičnosti, saj bi povzročil nesorazmerno visoke stroške v primerjavi z višino tožnikovega dolga. Pri tem po drugi strani zaradi postopka osebnega stečaja terjatve tožnika kot dolžnika ne bi prenehale obstajati.
odpis davka - osebni stečaj - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - izbris iz poslovnega registra
Stečaj nad tožnikom je bil zaključen 20. 1. 2009, torej v času, ko je že veljalo spremenjeno besedilo 106. člena ZDavP-2. To pomeni, da za odpis davka na podlagi prvotnega besedila 106. člena, po katerem se davek odpiše z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v ustrezen register, v času njegove veljavnosti še ni bilo pogojev. Obenem to pomeni, da so v času zaključka stečaja nad tožnikom že veljali pogoji za odpis po spremenjenih določbah 106. člena ZDavP-2, po teh določbah pa se davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, lahko odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Izbris iz poslovnega registra pri AJPES pri tem ni pravno pomemben.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZFPPIPP člen 440, 441, 442.
prenehanje stranke upravnega spora - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - poziv družbenika k prevzemu postopka
Tožeča stranka je bila med upravnim sporom izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije v smislu določbe 440. člena ZFPPIPP. Izpodbijani upravni akt, ki se glasi na izbrisano pravno osebo, sicer neposredno ne učinkuje tudi na aktivne družbenike, ampak le, če organ postopek nadaljuje zoper njih. Kljub temu sodišče tožbe ne more zavreči, ker bi s tem potencialnemu aktivnemu družbeniku odvzelo možnost, da se v upravnem sporu presodi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ki pomeni izvršilni naslov za izvršbo z njo naloženih obveznosti, kadar se izvršba vodi oziroma nadaljuje zoper aktivnega družbenika. Sodišče je zato s sklepom ugotovilo, da je postopek v upravnem sporu prekinjen od 16. 7. 2010, in ob primerni uporabi določbe 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 družbenika A.A. pozvalo, naj prevzame postopek.
ZPP člen 80, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZFPPIPP člen 440, 441, 442.
prenehanje stranke upravnega spora - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - poziv družbenika k prevzemu postopka
Tožeča stranka je bila med upravnim sporom izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišče zato ugotavlja, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 17. 12. 2009, ter ob primerni uporabi določbe 1. odstavka 208. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, družbenika A.A., ki je bil po podatkih sodnega registra edini družbenik (imetnik poslovnega deleža v višini 100%) tožeče stranke ob njenem izbrisu iz sodnega registra in tudi v zadnjih dveh letih pred tem, poziva, da prevzame postopek. Če bi tožbo zavrglo, bi namreč družbeniku, ki pod pogoji, določenimi v zakonu, odgovarja za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane družbe, odvzelo možnost, da se v upravnem sporu presodi zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, ki pomeni izvršilni naslov za izvršbo z njo naloženih obveznosti tudi, kadar se izvršba vodi oziroma nadaljuje zoper (aktivnega) družbenika.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje prošnje - nepravilna uporaba materialnega prava - ustanova - postopek likvidacije - sodni postopek
Tožeča stranka je statusnopravno organizirana kot ustanova. Zato sodišče izvede postopek likvidacije oziroma stečaja v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (sedaj Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato ni pravilno stališče tožene stranke, da se prenehanje tožeče stranke izvede v upravnem postopku.
ZPPSL člen 128, 171, 128, 171. ZDavP-1 člen 40, 40, 40.
davčni postopek - stečaj samostojnega podjetnika - prispevki za socialno varnost
Davčni organ si napačno razlaga 40. člen ZDavP-1. Ni namreč v pristojnosti davčnega urada, da se odloči o tem, ali bo prijavil terjatev v stečajnem postopku ali pa bo ugotovljeno terjatev uveljavljal direktno od fizične osebe. V skladu z 2. odstavkom omenjenega člena lahko uveljavlja terjatev od fizične osebe šele v primeru, če je to terjatev uveljavljal v stečajnem postopku, pa v njem ni bil (v celoti) poplačan. Da bi davčni organ to predpostavko izpolnil, pa iz podatkov v spisu ne izhaja.
ZPPSL člen 111, 30, 36, 103, 111, 30, 36, 103. CZ člen 6. ZDavP člen 1. ZUP člen 153, 153.
prisilna izterjava carinskega dolga - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave oziroma najpozneje z dnem začetka stečajnega postopka je bil postopek prisilne izterjave, ki je bil tedaj v teku, po samem zakonu prekinjen. Tožena stranka, ki je to dejstvo očitno spregledala, je zato ravnala nepravilno in v nasprotju z zakonom, ko je kljub prekinitvi postopka pritožbo tožeče stranke obravnavala ter o njej z izpodbijano odločbo tudi odločila. Ob ugotovitvi, da se je nad dolžnikom začel stečajni postopek, bi namreč moral organ po uradni dolžnosti izdati ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka in ga nato vročiti stečajnemu dolžniku. S postopkom odločanja o pritožbi pa bi smela nato tožena stranka nadaljevati šele po vstopu stečajnega upravitelja v postopek, kot je določeno to v 153. členu ZUP, na uporabo katerega napotuje zakon, ki ureja davčni postopek.