dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - pogoji za izdajo dovoljenja - odvzem dovoljenja
Odločitev o odvzemu dovoljenja tožniku za opravljanje funkcije upravitelja je pravnomočna. Zato je pravilna odločitev ministra, da se zahteva tožnika za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja zavrne.
izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - postopek zaradi insolventnosti
V obravnavanem primeru je izvršilni naslov odločba upravnega organa, s katero je bila tožniku izrečena globa za prekrške, storjene v času pred uvedbo postopka prisilne poravnave, med tem ko je bila sama odločba izdana v času po začetku postopka prisilne poravnave. Primeri, ko ne velja prepoved začetka novega postopka izvršbe, so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Teh primerov pa ni mogoče širiti tudi na druge situacije oziroma navedeno določbo razlagati na način, kot je to storila tožena stranka, da za terjatve nastale po začetku postopka prisilne poravnave, navedena prepoved ne velja, ker ZFPPIPP o tem ničesar ne določa.
stroški upravnega postopka - nagrada upravitelja - pravica do povrnitve stroškov stečajnega upravitelja - odvetnik
Ali je stečajni dolžnik (v obravnavani zadevi tožnik) upravičen do povračila stroškov zastopanja po odvetniški tarifi, je odvisno od presoje, ali se je postopek, v katerem je bilo zastopanje opravljeno, vodil v zvezi s stečajnim postopkom.
ZJShemFO člen 9, 9/3. ZFPPIPP člen 5, 131, 131/2, 296, 354. Uredba o izvajanju Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe člen 19, 20, 21.
davki - davčna izvršba - vnovčeno jamstvo - osebni stečaj - prijava terjatev - pogojna terjatev - kršitev materialnega prava - jamstvena shema za fizične osebe
Gre za obveznost, nastalo že s sklenitvijo kreditne pogodbe in pred začetkom stečaja. Terjatev (upnika) in s tem obveznosti (dolžnika) ne nastane šele ob dospelosti, ampak obstaja že ob sklenitvi posla. Pravice in obveznosti banke, kreditojemalca in Republike Slovenije, ki izhajajo iz jamstva po Zakonu o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe, se navedejo v kreditni pogodbi. Tudi (regresna) terjatev B. d.d. iz naslova vnovčenega jamstva izhaja iz sklenjene kreditne pogodbe in ne temelji neposredno na zakonskih določbah. Čim je tako in je obveznost iz naslova jamstva za tožnikov dolg nastala pred začetkom stečaja, gre za terjatev, ki se v skladu z določbami 296. člena ZFPPIPP (kot pogojna) prijavi v stečajnem postopku in za katero v skladu s citiranimi določbami 131. člena istega zakona ni dovoljeno izdati sklepa o (davčni) izvršbi.
Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala poslovno sodelovanje s podjetjem A. iz Lichtensteina, ki je izstavilo računa. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da so s tem podjetjem sodelovali ter da je nastal posel projektiranja, pa ne zadosti za davčno priznavanje stroškov storitev posredovanja in sodelovanja za pridobitev posla projektiranja in izstavitev računov v znesku 1.500.000,00 EUR. Čim je pa tako, je pravilen tudi zaključek, da se odhodki po spornih računih davčno ne priznajo.
Zgolj na podlagi računov, na podlagi katerih je direktor uveljavljal povračilo stroškov goriva in ki jih je predložil tožnik, ni mogoče ugotoviti, ali so bila potovanja dejansko opravljena za službene potrebe. Ker računi niso listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati namen potovanja, kraj potovanja oz. prvostopenjski organ ni mogel ugotoviti obsega službenih potovanj, oziroma, do kakšnih povračil je bil direktor upravičen, je odločitev, da se za navedena povračila dodatno obračunajo obveznosti od osebnih prejemkov pravilna.
Potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, vendar šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP v višjem deležu od tistega, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Ker prisilna poravnava v danem primeru ob izdaji odločbe še ni bila potrjena oz. zaključena, je bila tožniku pravilno naložena v plačilo celotna davčna obveznost.
odvetnik - izbris iz imenika odvetniške zbornice - osebni stečaj odvetnika - poslovna sposobnost odvetnika - soglasje k ustanovitvi odvetniške družbe
Zoper tožnico je bil (pravnomočno) začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar ji je v poslovnem registru tudi prenehal status odvetnika. Tožena stranka jo je zato utemeljeno izbrisala iz imenika odvetnikov, saj zaradi omejitve poslovne sposobnosti ni več izpolnjevala zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 383a, 383a/4, 399.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - načelo pravičnosti in morale - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
Določba 399. člena ZFPPIPP točno navaja, kdaj odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo štiri taksativno naštete ovire, med katere pa ne sodi ovira že začetega kazenskega postopka, ki pa še ni končan s pravnomočno sodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 379, 382, 383a, 383a/4, 383a/6, 398, 398/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve BPP za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, zato mora organ za BPP pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati tudi, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
ZBPP člen 24, 24/1. ZFPPIPP člen 383a, 397, 398, 399, 400.
verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - obstoj premoženja stečajnega dobitnika
Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (BPP) za osebni stečaj je treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh v postopku opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta BPP. Upoštevati je treba, da je razumnost predloga za osebni stečaj lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca vodi v izvolitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383a, 383a/3, 383a/4, 397.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - postopek osebnega stečaja - obstoj stečajne mase - odpust obveznosti
V primerih, ko dolžnik poleg uvedbe stečaja predlaga tudi postopek za odpust dolga, obstoj stečajne mase ob uvedbi stečaja ni pravno odločilna dejanska predpostavka za uvedbo stečaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vrednost zalog
Tožena stranka je po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožeča stranka razpolaga s sredstvi za plačilo predujma za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka (v višini 3.434,50 EUR), saj ima v bilanci stanja izkazane zaloge v vrednosti 70.231,00 EUR. Na navedeno pa ne more vplivati (neizkazani) tožbeni ugovor, da naj bi bila dejanska vrednost zalog le okoli 60,00 EUR, saj bi morala tožeča stranka te navedbe, skupaj z dokazili, navesti že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti
Izvršilnega naslova v postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati.
Upnik lahko svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki nastane do začetka stečajnega postopka, uveljavlja samo v stečajnem postopku proti dolžniku, če v zakonu za posamezne primere ni določeno drugače. V primeru osebnega stečaja je taka izjema določena v 408. členu ZFPPIPP. Ta sicer določa, da odpust obveznosti vpliva tako na prijavljene kot tudi na neprijavljene terjatve. Vendar pa mora tudi neprijavljena terjatev obstajati, kar pomeni, da mora biti jasno in konkretno določena, tako glede pravne podlage kot glede njene višine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Iz kazenske evidence je razvidno, da je bil tožnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije. Gre za kaznivo dejanje, ki po določbi 399. člena ZFPPIPP ne dovoljuje odpusta obveznosti, kar posledično pomeni, da je tožena stranka na podlagi navedenega podatka in ob upoštevanju zgoraj navedene določbe ZFPPIPP pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 382, 382/2, 398, 399. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
osebni stečaj - plačilo predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - upravni spor - tožbena novota
Ob upoštevanju določb ZFPPIPP, po katerih v postopku osebnega stečaja terjatve upnikov ne prenehajo, če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, se v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da je uvedba osebnega stečaja v konkretnem primeru nerazumna, saj tožnik nima premoženja in dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso in bi se lahko delili med upnike. Tožbene navedbe, po katerih naj bi tožnik v postopku osebnega stečaja nameraval dati tudi predlog za odpust obveznosti po 398. členu ZFPPIPP, so nove. Zato pristojni organ te okoliščine in z njo povezane pravne podlage pri odločanju o prošnji za BPP utemeljeno ni upošteval, oziroma je utemeljeno kot pravno relevanten namen pri odločanju upošteval zgolj osnovni namen, ki ga ima osebni stečaj po določbah 382. člena ZFPPIPP. Postopek za odpust obveznosti se namreč v postopku osebnega stečaja ne izvede uradoma, temveč samo na predlog dolžnika in še to le v primeru, če ne obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ni pa po presoji sodišča ovire za ponovno vložitev prošnje za BPP na podlagi (drugačnih) v upravnem sporu navedenih dejstev.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 232, 232/2, 232/2-2, 382, 382/2, 397, 398, 398/1, 399.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - osebni stečaj - založitev stroškov predujma za začetek osebnega stečaja - namen stečajnega postopka - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti dolžnika - obrazložitev odločbe
Glede na zakonsko možnost odpusta obveznosti, ki se lahko izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, je treba za cilj osebnega stečaja šteti tudi razbremenitev dolžnika in njegov ponovni začetek in ne zgolj enakomerno poplačilo upnikov. Tega, da bo tožnik uveljavljal odpust obveznosti, pristojni organ pri odločanju o prošnji za BPP ni upošteval oziroma to iz izpodbijane odločbe ni razvidno. To pomeni, da dejansko stanje v zadevi ni bilo v celoti in pravilno ugotovljeno, oziroma vsaj, da izpodbijana odločba v tem delu nima razlogov, in to tistih, ki so bistvenega pomena za odločitev, kar je razlog za odpravo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - pogoji za uvedbo stečajnega postopka
Pogoj za začetek osebnega stečaja je, ne samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, ki je opredeljena v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Namen stečajnega postopka je namreč tudi poplačilo upnikov, ne pa samo, da se dolžniku odpustijo dolgovi in nastanejo stroški. Obstoj stečajne mase je tudi dejanska predpostavka za začetek postopka osebnega stečaja. Med strankama pa je nesporno, da tožnik nima nobenega premoženja, da prejema nizke pokojninske prejemke, da nima nobenih nepremičnin in da živi v najemniškem stanovanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oprostitev plačila stroškov - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja
Tožnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja, saj ima le premoženje neznatne vrednosti, iz katerega ne more niti delno poplačati svojih dolgov, dejstev, s katerimi bi bili izkazani pogoji za odpust obveznosti, pa ne navaja. Zato je po presoji sodišča odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
ZFPPIPP člen 314, 314/7. ZPP člen 274. ZUS-1 člen 22, 22/1.
davek - odmera davka - stečaj - osebni stečaj - priznana davčna terjatev - tožba v upravnem sporu - pravna korist - zavrženje tožbe
Če je terjatev za plačilo davkov priznana, po določbah sedmega odstavka 314. člena ZFPPIPP preneha pravna korist dolžnika za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s kateri je pristojni organ odločil o tej terjatvi. To pomeni, da ni več podana procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka, ter je zato treba tožbo zavreči na podlagi določb 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - osebni stečaj - obstoj stečajne mase
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka preuranjeno presodila, da je razumna in pravno utemeljena uvedba osebnega stečaja zoper prosilca za BPP (stranka z interesom), ker naj bi, kljub temu, da nima nobenega premoženja, prišlo do poplačila upnikov. Iz upravno sodne prakse namreč izhaja, da uvedba osebnega stečaja nima pravne podlage, če dolžnik nima nobenega premoženja.