Pravica do dostopa do informacije javnega značaja je omejena z več izjemami, med katerimi je tudi izjema, ki velja za podatke, ki so v skladu z ZTP opredeljeni kot tajni. ZDIJZ in ZTP tako na tem področju tvorita povezano celoto, kar pomeni, da mora imeti informacijski pooblaščenec pravico, da preveri, ali je bil nek podatek zakonito opredeljen kot tajen.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da lahko do umika tajnosti pride le v postopku, ki se v skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ na podlagi zahteve prosilca izvede v skladu z 21. členom ZDIJZ.
Glede na ugotovitve tožene stranke, da je bilo večje število podatkov v zahtevanih dokumentih že javno objavljeno, ni jasno, kako bi njihovo ponovno razkritje lahko omogočilo ugotovitev morebitnih šibkih točk državnih rezerv. Tožeča stranka prav tako ne opredeli določno, kako in katere povezave med informacijami bi lahko predstavljale dodatno podatkovno vsebino, ki je brez razkritja zahtevanih informacij ni mogoče že ugotoviti iz javno dostopnih podatkov, naštetih v izpodbijani odločbi.
Razlogi, zaradi katerih posameznik zahteva dostop do informacije javnega značaja, so za presojo upravičenosti te zahteve nepomembni, saj so informacije javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosto dostopne vsem.
Toženka je pravilno odločila, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden izmed zakonsko določenih pogojev za ustavitev izvršbe. Sklep o davčni izvršbi z dne 30. 11. 2018 se glasi na tožnika, njemu je bil tudi vročen, tožnik pa zoper njega ni vložil pravnega sredstva. Tako se davčna izvršba ni opravila proti komu, ki ni davčni dolžnik, in tudi ne gre za izvršbo, ki ni dovoljena.
Kot izhaja iz zakonske dikcije in uporabe besede "lahko", je pogojni odvzem dovoljenja pri tem možnost milejšega ukrepa, ki je toženki na voljo in jo sme uporabiti po svoji diskreciji, v nasprotju s samim odvzemom dovoljenja, ki ga toženka mora izreči, kot izhaja iz zakonske dikcije "Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje".
Zakonitost sklepa o davčni izvršbi bi lahko bila predmet samostojnostih pravnih sredstev, ki jih tožnik ni vložil. Zaradi njegove neaktivnosti je tako sklep o davčni izvršbi z dne 30. 11. 2018 postal pravnomočen.
Ker je sklep o izvršbi po stališču sodne prakse upravni akt, s katerim je bilo odločeno o posameznikovi obveznosti, kot tak postane ne le formalno, ampak tudi materialno pravnomočen. Materialna pravnomočnost pa veže organ tudi če gre za nezakonit upravni akt. V konkretnem primeru je davčni organ s sklepom o davčni izvršbi odločil, da tožnikova davčna obveznost še obstoji in je zato potrebna njena izvršitev na dolžnikovo denarno terjatev.