Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na
določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
Ko stavba izgubi navedene lastnosti objekta celo do te mere, da je o njej mogoče govoriti le še kot o ruševini, nadomestitev objekta v smislu nadomestne gradnje po določbah ZGO-1 ni več mogoča, ampak bo šlo za gradnjo novega objekta - čeprav na istem mestu in v enakih gabaritih kot pri nekdanjem objektu.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZGO-1 člen 69, 69/1. ZUP člen 87, 87/2, 142, 229, 235, 235/5, 260, 260-9.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - položaj stranke - stranski udeleženec - vročitev odločbe - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Ni mogoče sprejeti stališča, da je bila tožnici z opravljeno „navadno“ vročitvijo prvostopenjskih upravnih odločb priznan položaj stranske udeleženke v postopku, saj je odločbi prejela kot drug subjekt iz 69. člena ZGO-1. Zato niti dejstvu, da je tožnica v odredbah na koncu obeh odločb navedena kot oseba, ki ji je treba odločbi vročiti, ni mogoče pripisati večjega pomena, kot izhaja iz navedene določbe ZGO-1 – da se ji pošlje odločba.
Oseba ne more sprožiti upravnega spora zoper upravni akt, ki je bil izdan v postopku, v katerem bi po svojem mnenju morala sodelovati, vse dotlej, dokler ji organ ne prizna položaja stranke.
ZGO-1 člen 145, 146, 157, 157/1. ZUP člen 147, 147/1, 147/3.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje
Predhodna vprašanja, ali je gradnja res nedovoljena, kdo je inšpekcijski zavezanec in na kakšni podlagi, so bila že pravnomočno rešena s posamičnim aktom, ki ga je izdal pristojni organ.
ZGO-1 člen 74c, 74c/1. ZUN člen 27, 27/2, 27/2-1, 28, 28/1, 30-2.
gradbeno dovoljenje - javna infrastruktura - bazna postaja za mobilno telefonijo
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije ne zadostuje, da ZN na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture ne prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
Zaradi nasprotij med izrekom in obrazložitvijo ter nasprotja v sami obrazložitvi ni jasno, ali naj
sodišče v tem upravnem sporu preizkusi zakonitost sklepa z vidika odločitve o zavrženju tožničine
vloge (torej v smislu izpolnjenih procesnih predpostavk za njeno obravnavanje) ali z vidika njegove vsebinske (ne)utemeljenosti.
Kot nepopolno je zato mogoče šteti le vlogo, h kateri ni priložena v predpisu zahtevana dokumentacija in samo v takem primeru se opravi postopek za dopolnitev formalno nepopolne vloge po 1. odstavku 67. člena ZUP.
V členih ZPNačrt, ki se nanašajo na komunalni prispevek, zakon ne daje podlage za odmero komunalnega prispevka pod pogojem, da se v tem postopku ugotovi skladnost načrtovane gradnje s prostorskim izvedbenim aktom. O tem, ali tožnica za gradnjo prizidka potrebuje soglasje občinskega sveta na podlagi 12. člena UN, bo odločal upravni organ za gradbene zadeve in ne občinski upravni organ, pristojen za odločanje v postopku za odmero komunalnega prispevka.
odobritev pravnega posla - ničnost upravnega akta - potrdilo upravne enote, da odobritev pravnega posla ni potrebna
Potrdilo (izdano v skladu s 3. odstavkom 22. c člena ZKZ), da ni potrebna odobritev pravnega posla, katerega predmet so kmetijska zemljišča, gozdovi ali kmetije, ni upravni akt (odločba ali sklep), ki bi ga bilo mogoče izreči za ničnega.
upravni spor - po odvetniku vložena tožba - pooblastilo za zastopanje - zavrženje tožbe
Ker po odvetniku vloženi tožbi ni bilo priloženo pooblastilo za zastopanje in ker to ni bilo predloženo niti po dodatnem pozivu, je sodišče tožbo zavrglo.
Vrednost nepremičnine se ugotavlja na podlagi podzakonskih aktov, na katere napotuje ZDen.
V obravnavanem primeru gre za postopek, ko je treba dokazati višino posameznega vlaganja, ki je povečalo vrednost nepremičnine. Za dokazovanje tako po temelju kot po višini je treba dopustiti vsa dokazna sredstva. Seveda pa je višina celotnega zahtevka maksimizirana z ugotovljeno razliko med vrednostjo v času podržavljenja in vračanja, ker je le v tem okviru denacionalizacijski upravičenec, ki je dobil stanovanje vrnjeno v naravi, obogaten. Višina te obogatitve pa je prikrajšanje, ki ga je dolžan dobiti najemnik stanovanja.
ZDPN-1 člen 3. ZDPN-2 člen 14, 14/2. ZIZ člen 197.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi - zavezanec za davek - relevanten predpis
Davčni organ prve stopnje, ob upoštevanju nastanka davčne obveznosti (leto 2006), odločitev v materialnopravnem pogledu pravilno utemelji z določbami ZDPN-1, v procesnem pogledu pa z določbami ZDPN-2 in ZDavP-2, ki so veljale v času izdaje odločbe.
Po že zavzetih stališčih tega in Vrhovnega sodišča je zavezanec za davek na promet nepremičnin prodajalec nepremičnine in s tem, ko gre za prodajo nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku, dolžnik kot lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje.
ZICPES člen 71. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 9, 9/1, 11, 13.
carina - carinski ukrep - začasno zadržanje blaga - varstvo pravice intelektualne lastnine
V obravnavanem primeru gre za carinski ukrep začasnega zadržanja blaga, ki mu sledijo lahko različne situacije, odvisno od ravnanj prizadetih strank v postopku. Zato je za presojo zakonitosti konkretnega ukrepa predvsem relevantna okoliščina ali obstaja sum, da so z blagom kratene pravice intelektualne lastnine določene blagovne znamke, in ali blago ustreza opisu blaga in slikovnemu delu, kot izhaja iz odločbe za varstvo pravic intelektualne lastnine. Tožnik je bil pravilno pozvan, da se pisno izjavi o tem, ali blago krši pravice intelektualne lastnine ali ne, z opozorilom na posledice molka, in tako njegove pravice v tem postopku niso bile kršene.
Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (2004) člen 3. Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (2000) člen 1.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - obtežba z živino - obtežba kmetijske površine z živino - gnojenje
Organ je vezan na podatek, ki ga je tožnik vpisal v obrazce.
ZDen člen 9, 9/1,12. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 12.
upravičenec do denacionalizacije
Če je prejšnji lastnik umrl pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 9. 1947, premoženje pa mu je bilo podržavljeno, ko je bil še živ, ne gre za dejanski stan iz 11. člena ZDen. Ker tak prejšnji lastnik ne izpolnjuje pogoja jugoslovanskega državljanstva iz 9. člena ZDen, je upravičenec oseba iz 12. člena ZDen, če izpolnjuje pogoj jugoslovanskega državljanstva iz 1. odstavka 9. člena ZDen.
SPZ člen 226, 227, 227/2. ZZK člen 14, 14/2. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 110, 110/1, 110/2, 110/6, 110/7.
služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - neprava stvarna služnost - prenosljivost služnosti v javno korist - trajanje služnosti v javno korist
Služnost v javno korist po ZUreP-1 se najbolj približuje nepravi stvarni služnosti iz 226. člena SPZ, po katerem se lahko služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost, ustanovi tudi v korist določene osebe in se v teh primerih glede nastanka in prenehanja uporabljajo določbe SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Tovrstna služnost se personificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Zato se ustanovi v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti, in to kot subjekta z določeno lastnostjo (upravljalca infrastrukture) in ne kot določene osebe. Ker se po 2. odstavku 14. člena ZZK pri vpisu pridobitve pravice navede imetnik te pravice, če zakon ne določa drugače, takšne drugačne določbe pa ZUreP-1 niti EZ nimata, se služnost glasi na točno določeno osebo.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odlog izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Vložena tožba po določbah 32. člena ZUS-1 v načelu ne ovira izvršitve izpodbijanega akta. Pač pa sodišče na tožnikovo zahtevo odloži njegovo izvršitev do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda.
ZUreP člen 6, 6/1. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 15, 18, 18/1, 18/3, 18/4.
gradbeno dovoljenje - varovano območje
V takem primeru ne more biti dvoma, da objektov za oglaševanje ni mogoče šteti za dopustne objekte iz 1. odstavka 6. člena ZUreP-1. S tem ko določba 6. alineje 10. člena PUP ne glede na navedene zakonske pogoje dovoljuje postavitev objektov za oglaševanje na najboljših in drugih kmetijskih zemljiščih, dopušča posege, za katerega v zakonu nima pooblastila.
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 4/1, 6, 6/1.
gradbeno dovoljenje - enostavna ograja - oporni zid
Ker mora biti po navedeni določbi za odstop od zahtevanega 3-metrskega odmika ograja (in s tem tudi oporni zid) „enostavna“, je tak manjši odmik brez soglasja mogoč le za tiste oporne zidove, ki so kot enostavni objekti opredeljeni v Pravilniku.
Računovodski standardi omogočajo davčno priznavanje poslovnih dogodkov le tistim dogodkom, ki temeljijo na verodostojnih listinah. V obravnavanem primeru je bilo brez dvoma ugotovljeno, da za sporne posle ni bila predložena verodostojna listina kot podlaga za izdajo spornih računov. Tudi 3. odstavek 74. člena ZDavP-2 izrecno določa, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje. Zato tožnikovo stališče, ki ga opira zgolj na določbe OZ (50. člen), za odločanje v tem upravnem sporu, kjer gre za vprašanje utemeljenosti obdavčenja in ne za civilnopravno razmerje, ne pride v poštev. Dokazno breme je na stani zavezanca za davek (76. in 77. člen ZDavP-2).
upravna izvršba - upravna izvršba denarnih obveznosti - upravna izvršba na predlog upnika - stroški upravne izvršbe - stranke z nasprotujočimi si interesi
V zadevi gre za upravno izvršbo denarnih obveznosti, ki jo po določbi 2. odstavka 289. člena ZUP opravlja davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Obenem gre za izvršbo, ki se ne opravlja uradoma, temveč v interesu in na predlog upnika zoper dolžnika, torej za postopek, v katerem sta udeleženi dve stranki z nasprotujočimi si interesi. Postopek davčne izvršbe je določen v tretjem delu ZDavP-2 in (le) po tem delu ZDavP-2 odloča davčni organ, ko opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti (156. člen ZdavP-2). Po določbi 152. člena ZDavP-2 plača dolžnik vse stroške davčne izvršbe (1. odstavek). V primeru izterjave obveznosti iz 156. člena tega zakona nosi vse stroške neupravičene izvršbe predlagatelj izvršbe. Navedene določbe se po presoji sodišča (zlasti ob upoštevanju 114. člena ZUP) v primeru, kot je obravnavani, nanašajo na vse stroške davčne izvršbe, tako stroške davčnega organa, kot tudi stroške v postopku udeleženih strank – upnika in dolžnika.
Odločitev o zahtevku, s katerim je tožeča stranka uveljavljala plačilo zakonskih zamudnih obresti od nezakonito blokiranih sredstev, je tožena stranka utemeljeno oprla na določbe ZDavP-2, ki so lahko edina podlaga za odločitev o tem zahtevku v upravnem (davčnem) postopku. Zamudne obresti po določbah davčnega prava strankam (upravičencem in zavezancem) ne pripadajo, če tega zakon izrecno ne določa. Po določbah ZDavP-2 pa davčnemu zavezancu zamudne obresti pripadajo le v primerih, ki so določeni v 2. podpoglavju zakona tega zakona (vračilo obresti), zato je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna.
O odškodnini je upravni organ upravičen odločati le, kolikor ga za to izrecno pooblašča zakon; v primeru, kot je obravnavani, pa zakon tovrstnega pooblastila za odločanje ne vsebuje.
prenehanje koncesijske pogodbe - ugotovitvena odločba o prenehanju koncesije - neizpolnjevanje obveznosti iz koncesijske pogodbe - razdrtje koncesijske pogodbe - odvzem koncesije - prenehanje učinkovanja pogodbe o podelitvi koncesije
Po 145. členu ZV-1 koncesijska pogodba zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ni razvezana na podlagi zakona, temveč jo koncedent lahko razdre. Voljo za razdrtje je v obravnavanem primeru koncendent izrazil z izjavo, oblikovano kot sklep. Izjava po pravilih obligacijskega prava učinkuje od trenutka, ko jo naslovnik prejme. Glede na to, da je tožena stranka tožeči stranki sklep poslala skupaj z odločbo, sodišče ugotavlja, da pogodba ob izdaji odločbe, s katero je tožena stranka ugotovila prenehanje koncesije, še ni bila razdrta, zato tožena stranka še ni imela podlage za ugotovitev, na katero bi lahko odločbo oprla. Odločba o ugotovitvi prenehanja koncesije je bila torej izdana preuranjeno.
Odvzem koncesije, ki je urejen v 145. členu ZV-1, se razlikuje od razdrtja koncesijske pogodbe. Pri slednjem ne gre zgolj za kršitev pogodbe, pač pa za kršitev javnopravnih aktov, ki urejajo koncesijo. O odvzemu koncesije se vodi upravni postopek in odloči z upravno odločbo, medtem ko se o razdrtju koncesijske pogodbe ne odloča v upravnem postopku.
Ker se koncesija, podeljena z odločbo, lahko izvršuje šele po sklenitvi koncesijske pogodbe, s prenehanjem pogodbe in v tej posledici ugotovitve, da je koncesija prenehala, izgubi pravni učinek tudi odločba o podelitvi koncesije.