Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu.
Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1, 339, 339/2-14, 370, 370/2, 370/3. OZ člen 86, 119, 119/1.
prodajna pogodba - oderuška pogodba - ničnost pogodbe - objektivni in subjektivni kriterij oderuštva - osebna stiska - pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga - nova dejstva v pritožbi - prekluzija - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Pri sporni prodajni pogodbi sta podana objektivni in subjektivni element oderuštva, saj je bila kupnina, dogovorjena s prodajno pogodbo, v očitnem nesorazmerju z vrednostjo samega stanovanja, ker je bila dogovorjena kupnina stanovanja bistveno nižja od njegove dejanske vrednosti, ter, da je toženka namenoma izkoristila neizkušenost tožnice, njeno zaupanje in neugoden položaj, da bi ji tožnica prodala stanovanje za ceno, bistveno nižjo od dejanske.
Tožeča stranka v tožbi ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka (navesti mora ustrezne dejanske trditve), če pa jo, sodišče nanjo ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP). Tožnica se je v obravnavani zadevi pri uveljavljanju ničnosti pogodbe opirala na splošno določilo 86. člena OZ in res ni navedla pravne podlage iz 119. člena OZ, vendar pa je podala zadostno trditveno podlago za presojo zahtevka po materialno pravni določbo 119. člena OZ o oderuški pogodbi, kot jo je povzelo sodišče prve stopnje.
Ali izrečena kazen oziroma kazenska sankcija ustreza vsem okoliščinam, ki lahko vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja, je vprašanje primernosti izrečene kazni, ki je lahko razlog za pritožbo, ni pa to razlog, iz katerega je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nesreča pri delu - padec z višine - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Povprečno ustrezno usposobljen delavec je sposoben predvideti, da stopanje na prečko ograje z drsečimi čevlji znatno poveča možnost zdrsa in padca z ograje, zato je zaključek o njegovem 25 % prispevku k nastali škodi pravilen.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - tisk - neresnična trditev - sporočilni pomen besedila - svoboda izražanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi ni dvoma, da toženčeva objava spornega članka protipravno posega v tožničin ugled in dobro ime, saj ji očita kaznivo dejanje podkupovanja. Res je, da je tožnica politična stranka in drži, da so meje svobode izražanja v tovrstnih razpravah široke (kot je pojasnilo pritožbeno sodišče), vendar svoboda novinarskega izražanja ne more ščititi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled kake osebe. Očitek kaznivega dejanja pa v naši družbi nedvomno posega v čast in ugled prizadetega.
Ker očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v tožničine osebnostne pravice, že to ugotovljeno dejstvo zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine in tožnici zanjo ni treba še posebej dokazovati, da ji je škoda nastala. Če pa tožnica ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, in jih dokaže, to lahko vpliva na višino odškodnine, ki ji bo prisojena v višjem znesku, kot bi ji sicer pripadala zgolj zaradi objektivno zaznavnega toženčevega protipravnega posega.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - opredelitev naslova dolžnika v predlogu za izvršbo - ustalitev pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V predlogu za izvršbo je upnik navedel naslov dolžnikovega stalnega prebivališča na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju. S tem se je krajevna pristojnost, kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v številnih zadevah, ustalila.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0018261
ZFPPIPP člen 295, 295/2. ZS člen 110, 110/2.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje pravne osebe - kapitalska gospodarska družba - stečaj - prijava terjatve v stečajnem postopku - izbris iz sodnega registra - prenehanje obveznosti - izbris hipoteke - pravno mnenje
Odločitev je v skladu s sprejetim pravnim mnenjem občne seje 21. 6. 2013, po katerem obveznosti kapitalske gospodarske družbe, nad katero je bil opravljen postopek stečaja, z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, prav tako pa tudi ne obveznosti takšne družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V obrazložitvi tega mnenja je Vrhovno sodišče pojasnilo, kakšen je vpliv prepozne prijave terjatve v stečajnem postopku tako na obstoj obveznosti stečajnega dolžnika kot tudi na obstoj na te obveznosti vezanih akcesornih pravic. In povsem enake so tudi posledice opustitve prijave.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018167
OZ člen 131, 243, 243/1, 243/2, 246.
pogodbena odškodninska odgovornost - obseg škode - oprostitev odgovornosti - škoda, ki je ni mogoče predvideti - materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe
Določba prvega odstavka 243. člena OZ, po kateri se kršitelj pogodbe lahko razbremeni plačila odškodnine za nepredvidljivo škodo, pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da je dolžan povzročitelj škode oškodovancu škodo povrniti v celoti. Uveljavljeno je načelo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, strogo. Tako kot je stroga prva predpostavka razbremenitve kršitelja, ki je, da pogodbe ni kršil iz velike malomarnosti ali hujših oblik krivde, je stroga tudi nadaljnja predpostavka, da je škoda nepredvidljiva le, če je niti ob posebno skrbnem tehtanju okoliščin ni bilo razumno pričakovati.
- ali je sodišče druge stopnje ugotovilo dejansko stanje v nasprotju z nespornim pravnorelevantnim dejstvom med pravdnima strankama, in sicer da škodni dogodek predstavlja zavarovano nevarnost iz zavarovalne pogodbe, in s tem kršilo določbe ZPP (razpravno načelo iz 7. člena in določbo 214. člena),
- ali je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe preseglo pritožbene navedbe, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, in kršilo določbi 7. in 350. člena ZPP.
pravica do pritožbe - odločanje o pritožbi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona
S tem, ko je pritožbeno sodišče odločilo le o pritožbi zagovornika, ne pa tudi o pritožbi obsojenca, je kršilo drugi odstavek 388. člena ZKP, s takšnim ravnanjem pa je bila nedvomno kršena obsojencu tudi pravica do pritožbe (prvi odstavek 366. člena ZKP in 25. člen Ustave RS).
povrnitev škode - nova škoda - izvensodna poravnava - napake volje - zmota - izvedenec - sodno zapriseženi izvedenec
Tožnikov zahtevek v tej pravdi bi bil lahko utemeljen, če bi uspel dokazati opravičljivo bistveno zmoto ob sklepanju sodne poravnave. Odškodninski zahtevek pa bi bil poleg tega lahko utemeljen, če bi tožnik zatrjeval in dokazal obstoj nove škode. Torej škode, ki je v času sklepanja sodne poravnave še ni bilo in je hkrati po rednem toku stvari tudi ni bilo mogoče pričakovati oziroma predvideti.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - sosporništvo - sosporništvo na aktivni strani - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov) na pasivni strani, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (2.100 EUR) – je torej nediferencirana. Ustaljeno stališče tega sodišča je, da takšna opredelitev vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije ne zadošča.
Predlog pa je nedovoljen tudi v delu, kolikor se nanaša na zahtevek po nasprotni tožbi, saj so vsi trije toženci (ki niso enotni sosporniki - subjektivna kumulacija na aktivni strani) zoper tožnika z nasprotno tožbo zahtevali ukinitev in prestavitev služnosti, dogovorjene v sodni poravnavi, vrednost spornega predmeta pa je opredeljena samo en(otn)o (6.000,00 EUR).
ZPP člen 39, 39/1, 39/2, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - glavnica - obresti - stranske terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodišče lahko revizijo dopusti le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi obresti, razen če se te uveljavljajo kot glavni zahtevek.
dopuščena revizija - zakupna pogodba - odstop od pogodbe - stvarne napake - odprava napak - rok za odpravo napak - primeren rok - primeren dodatni rok
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje glede na objektivne okoliščine primera kršili materialno pravo (tretji odstavek 597. člena Obligacijskega zakonika) s tem, ko sta dodaten rok za odpravo napak ocenili kot neprimeren, neupoštevaje dejstvo, da je ta rok določil sam zakupodajalec, zakupnik pa se je z njim strinjal.
ZUS-1 člen 51. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUSDDD člen 1.
dovoljena revizija - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - obnova postopka - kriva izpovedba - neprekinjeno dejansko življenje v RS - vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča - razlaga 149. člena ZUP - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - pravica do sodelovanja v dokaznem postopku - pravica do izjave - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vezanost organa na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju v smislu ZUP ne pomeni, da upravni organ ne bi mogel samostojno in drugače ugotoviti posameznih dejanskih okoliščin obravnavanega primera, od katerih ni odvisna odločitev kazenskega sodišča o obstoju kaznivega dejanja ali kazenske odgovornosti storilca. Takšna dejanska okoliščina je v obravnavanem primeru ravno okoliščina, od kdaj do kdaj je revidentka dejansko živela v Italiji. Naveden časovni okvir (ki mora biti v obravnavanem primeru določen ali vsaj določljiv) njenega dejanskega življenja v Italiji je namreč ključen za ugotavljanje vsebine pojma „dejanskega neprekinjenega življenja v Sloveniji“ kot pogoja za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje iz 1. člena ZUSDDD.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi nepravilno štelo, da je bila tožena stranka pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja vezana le na ugotovitev, vsebovano v kaznovalnem nalogu, posledično revidentkinih navedb in dokaznih predlogov v tožbi glede pravno pomembnih dejstev za presojo pojma dejanskega neprekinjenega življenja v spornem obdobju sploh ni obravnavalo in se do njih ni opredeljevalo. S takšnim postopanjem je sodišče prve stopnje po presoji Vrhovnega sodišča revidentki nezakonito odreklo možnost obravnavanja pred sodiščem, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kar predstavlja kršitev določbe 51. člena ZUS-1 in s tem povezano kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (pravica do izjavljanja v dokaznem postopku oziroma možnost obravnavanja pred sodiščem).
ZUS-1 člen 22, 22/2, 75, 75/3, 77. ZN člen 8, 8/1-8, 10, 10.a. ZPP člen 165, 339, 339/3.
imenovanje notarja - pritožba v upravnem sporu - izbirna pravica - obrazloženost odločitve o izbiri - pogoji za imenovanje notarja - potrebni in ustrezni prostori in oprema za opravljanje notariata
Kandidat za notarja, ki ni bil imenovan oziroma predlagan za imenovanje, ne more izpodbijati imenovanja ali predloga za imenovanje tistega, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za zasedbo položaja notarja, lahko pa ju izpodbija, če gre za osebo, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ali če so bile kršene določbe postopka predlaganja ali imenovanja.
Zahteva po obrazloženosti odločitve o izbiri oziroma o imenovanju notarja se torej ne nanaša na izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, nujno pa se nanaša na izpolnjevanje predpisanih pogojev.
Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, zakaj naj bi zgolj predložitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov zadoščala za ugotovitev, da ima kandidatka prostore in opremo potrebno in primerno za opravljanje notariata. Preizkus ugotovitve, da kandidatka izpolnjuje sporni pogoj, ni mogoč.