povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - tisk - neresnična trditev - sporočilni pomen besedila - svoboda izražanja - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi ni dvoma, da toženčeva objava spornega članka protipravno posega v tožničin ugled in dobro ime, saj ji očita kaznivo dejanje podkupovanja. Res je, da je tožnica politična stranka in drži, da so meje svobode izražanja v tovrstnih razpravah široke (kot je pojasnilo pritožbeno sodišče), vendar svoboda novinarskega izražanja ne more ščititi zavestno neresničnih trditev o dejstvih, ki posegajo v ugled kake osebe. Očitek kaznivega dejanja pa v naši družbi nedvomno posega v čast in ugled prizadetega.
Ker očitek kaznivega dejanja objektivno predstavlja poseg v tožničine osebnostne pravice, že to ugotovljeno dejstvo zadošča za prisojo vsaj določene pravične denarne odškodnine in tožnici zanjo ni treba še posebej dokazovati, da ji je škoda nastala. Če pa tožnica ob tem navede še dodatno konkretizirane posledice, ki jih je objava povzročila, in jih dokaže, to lahko vpliva na višino odškodnine, ki ji bo prisojena v višjem znesku, kot bi ji sicer pripadala zgolj zaradi objektivno zaznavnega toženčevega protipravnega posega.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - opredelitev naslova dolžnika v predlogu za izvršbo - ustalitev pristojnosti
Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V predlogu za izvršbo je upnik navedel naslov dolžnikovega stalnega prebivališča na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju. S tem se je krajevna pristojnost, kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v številnih zadevah, ustalila.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 339, 339/2-15.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - nesreča pri delu - padec z višine - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Povprečno ustrezno usposobljen delavec je sposoben predvideti, da stopanje na prečko ograje z drsečimi čevlji znatno poveča možnost zdrsa in padca z ograje, zato je zaključek o njegovem 25 % prispevku k nastali škodi pravilen.
Ali izrečena kazen oziroma kazenska sankcija ustreza vsem okoliščinam, ki lahko vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja, je vprašanje primernosti izrečene kazni, ki je lahko razlog za pritožbo, ni pa to razlog, iz katerega je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da ZPKri loči dve skupini upravičencev: ena je tista, ki uveljavi posebno, v tem zakonu določeno izredno pravno sredstvo, to je revizijo, in z njo uspe; druga pa tista, ki svojo pravico do odškodnine uveljavlja le na podlagi statusa političnega zapornika, ki ga pridobi po tem zakonu.
Upravičenec v tej zadevi (oziroma tožnica zanj kot njegova dedinja) je dosegel priznanje statusa bivšega političnega zapornika, prejel za to ustrezno odškodnino in v postopku revizije dosegel spremembo prejšnje kazenske obsodilne sodbe v oprostilno. V celoti je torej izkoristil pravice, ki mu gredo po ZPKri, uveljavlja pa še pravico do povrnitve premoženjske škode po ZKP, tožnica pa do povrnitve nepremoženjske škode. Vrhovno sodišče za pravilno šteje argumentacijo sodišč, da v isti kazenski zadevi nadaljnje zahtevke upravičencev, ki so izkoristili pravico do odškodnine po določbah ZPKri, izključuje določilo drugega odstavka 35. člena ZPKri. Takšne argumentacije ne potrjuje le gramatikalna razlaga določbe, pač pa tudi teleološka in sistemska.
Ne tožniki ne toženke niso enotni sosporniki. Kar jih druži, so skupna pravna vprašanja. Sama pravna razmerja pa so med vsakokratnima dvema osebama na eni in drugi strani samostojna.
Tudi ekonomski cilj te pravde je za vsako subjektivno razmerje med devetimi ločenimi tožniki na eni in tremi ločenimi toženkami na drugi strani samostojen. Ta ekonomski cilj se odraža v varstvu solastninskih deležev posameznih tožnikov zoper posamezne toženke.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe - interes mandanta - povrnitev škode - odškodnina
Sporna pogodba ima nedvomno izključno elemente mandatne pogodbe. Poslovna podlaga takšne pogodbe je zaupne narave in je zato mandatarjevo ravnanje vedno omejeno na polje mandantovega interesa.
smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - tožba - pravna narava tožbe - kondikcija - identiteta spora - sosporništvo - nujno sosporništvo
Tožba, kakršno je vložila B. B. je v materialnopravnem pogledu obligacijskopravna - kondikcijska, v procesnem pogledu pa dajatvena. Ne gre torej za spor, ki bi izhajal iz zapuščine. Smrt prvotne tožnice na identiteto spora ni imela vpliva: v primeru smrti tožeče stranke in vstopa dedičev v pravdo na njeno mesto ne gre za spremembo tožbe, temveč za nasledstvo. Ne gre torej za položaj, ko bi spor o obsegu zapuščine pogojeval enotno nujno sosporništvo vseh dedičev v pravdi, kot je presodilo pritožbeno sodišče, ki je nato ravno zaradi domnevno kršenega pravila o nujnem sosporništvu zaključilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in ni preizkušalo pravilnosti prvostopenjske sodbe, s katero je bil zahtevek zavrnjen zaradi nedokazanosti dejstev, ki bi lahko utemeljevale kondikcijski zahtevek.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - pravica do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse – višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani. Trditev, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o ovsebinjenju pravnega standarda iz 133. člena OZ ni, ni točna. Revizijsko sodišče primeroma opozarja zgolj na sodbo II Ips 919/2007 s 17. 9. 2009.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.
ZKP člen 46, 354, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2. ZDT-1 člen 21, 21/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – obtožba upravičenega tožilca - državni tožilec – pooblastilo –prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo– zavrnitev dokaznega predloga
Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih posebej določi vodja državnega tožilstva.
Sodišče je ob enakem konkretnem opisu kaznivega dejanja dva obsojenca spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja umora, ostale obsojence pa za krive storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, saj je presodilo, da je smrt oškodovanca nastopila zaradi poškodb, ki so mu jih prizadejali vsi obsojenci, subjektivni odnos do njegove smrti in do ravnanj, ki so do nje vodile, pa je bil pri obsojencih različen.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije - oploditev z biomedicinsko pomočjo - povračilo stroškov postopka, izvedenega v tujini
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje glede pravice poročene ženske in moža, ki zaradi zdravstvenih težav enega ali drugega ali obeh ne moreta imeti otrok brez zdravljenja neplodnosti oziroma OBMP, kar jima pod določenimi pogoji zagotavlja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ni izpostavljeno na zahtevani način.
Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta revidenta (že pred vložitvijo tožbe) postala starša, v reviziji pa tudi ne zatrjujeta in še manj izkažeta zelo hudih posledic, ki bi se odražale v neupravičenosti revidentov do povračila stroškov uspešno izvedenega postopka oploditve v tujini, z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev glede na potrebo po oploditvi z biomedicinsko pomočjo onemogoča materinstvo, nista izkazala izpolnjevanja pogoja zadovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - ugovori stranskega udeleženca - splošno in načelno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.
Revidentka ni natančno navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, zato tudi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.