odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - invalid - diskriminacija zaradi invalidnosti
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se uporablja tisti zakon, ki je veljal v času odpovedi, razen če je bil postopek odpovedi začet še v času, ko je veljal ZDR, sama odpoved pa je bila podana po uveljavitvi ZDR-1.
Za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zadošča ugotovitev sodišča, da je tožena stranka dejansko spremenila svojo organizacijo dela tako, da je ukinila delovno mesto, za katerega je tožnik imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in da je naloge tega delovnega mesta razporedilo med ostale delavce. Navedeno predstavlja organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po opravljanju dela administratorja na lokaciji v A. pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZJU člen 25. ZMEPIZ-1 člen 83.
veljavnost pogodbe o zaposlitvi - upokojitev po ZUJF - sprememba tožbe glede prenehanja delovnega razmerja
Če iz vsebine tožbe izhaja, da delavec izpodbija prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, je ne glede na to, kako je bil oblikovan zahtevek, zadoščeno pogojem za uveljavljanje sodnega varstva.
Posledica pravila iz četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1 (oziroma tudi prvega odstavka 184. člena ZPP o spremembi tožbe) je, da lahko tožeča stranka ob spremembi tožbe navaja nova dejstva, s katerimi utemeljuje spremenjeno tožbo.
Tako, kot če bi se tožnica po nezakonitem prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaposlila pri drugem delodajalcu, ji tudi v primeru upokojitve ni mogoče priznati pravic iz delovnega razmerja, saj dveh statusov hkrati ne more imeti.
Glede na to, da je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in bi tožnica, če z upokojitvijo ne bi reševala položaja, v katerem se je znašla zaradi tega, ostala v delovnem razmerju pri toženi stranki do 30. 1. 2014, pa brez odmene za čas po 16. 9. 2012 ne more ostati. Takšni situaciji je namenjen institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče v sodnem postopku presoja utemeljenost odpovednega razloga, ki ga je navedel delodajalec v odpovedi, torej okvir za ugotavljanje odločilnih dejstev predstavlja očitek v odpovedi delodajalca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - dogovor o plačilu odpravnine - odpoved s ponudbo druge ustrezne zaposlitve
Vodenje in organizacija poslovanja v gospodarski družbi je v pristojnosti direktorja. V okviru tega ima direktor oziroma novo vodstvo pravico vzpostaviti ustrezno organizacijo podjetja in temu ustrezno opredeliti posamezna delovna mesta ter poskrbeti, da (posebej vodilna oziroma vodstvena) delovna mesta na zakonit način zasedejo delavci, ki po presoji vodstva zagotavljajo uspešno delovanje in vodenje podjetja. Pri tem je sodišče ugotovilo, da ob kadrovskih rešitvah v zvezi s tem pripadnost prejšnji vodstveni ekipi sama po sebi ne predstavlja diskriminatornega razloga oziroma okoliščine iz 6. člena in 9. alineje 89. člena ZDR, zaradi katere bi lahko bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnega mesta v okviru takšnih organizacijskih sprememb nezakonita.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se delavec in delodajalec lahko dogovorita tako za izplačilo višje odpravnine, kot tudi za izplačilo odpravnine ne glede na to, ali je delavcu ponujena druga ustrezna zaposlitev in delavec tako ponudbo sprejme.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski in organizacijski razlog - pravočasnost odpovedi - pravočasno uveljavljanje prepozne odpovedi
Tožnica se v reviziji sklicuje na to, da naj bi bila odpoved prepozna , vendar spregleda, da je nepravočasnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi prvič zatrjevala šele v pritožbi zoper prvo sodbo sodišča prve stopnje, pa čeprav je toženka že v odgovoru na tožbo utemeljevala prenehanje potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z organizacijskim razlogom na strani delodajalca. Sodišče pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca ne presoja samo, temveč le na podlagi ustreznega in pravočasnega zatrjevanja (in predlaganja dokazov) tožnika.
ZSPJS člen 19. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 9.
določitev plačnega razreda - premestitev javnega uslužbenca - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Izraz „premestitev“ v kontekstu določbe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS je potrebno tolmačiti ne le kot premestitev v smislu določb 147. do 152b. člena ZJU, temveč tudi kot „premestitev“ ki se v javnem sektorju, izven državne uprave in samoupravnih lokalnih skupnosti, lahko izvede le z institutom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe. Določbo drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJUS je potrebno tolmačiti skupaj z določbo prvega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS. Prvi stavek se nanaša na celotni javni sektor in tudi drugega stavka ni mogoče razlagati tako, da se ne nanaša na celotni javni sektor, ampak le na javni sektor v ožjem pomenu besede.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - opravljanje dela pred odpovedjo - izpodbijanje dokazne ocene
Pretežni del revizijskih navedb, ki jih tožnik prikazuje kot revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, predstavlja nestrinjanje z dokaznimi zaključki sodišč druge in prve stopnje glede tega, kakšno delo oziroma kakšen obseg dela je opravljal pri toženki že dalj časa pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in kako bi to lahko vplivalo na zakonitost odpovedi.
starejši delavci - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - delavec pred upokojitvijo - prehodna ureditev
V zvezi z vprašanjem, kdaj mora delavec dopolniti starost določeno v prehodni določbi 226. člena ZDR-1 v povezavi s 114. členom ZDR-1, je odločilno dejstvo, ali delavec določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne pa, ali jo dopolni enkrat v letu, v katerem mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi.
lastninska pravica na premičnini - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Dobrovernost v kontekstu 64. člena SPZ pomeni, da pridobitelj ne sme vedeti, ali morati vedeti, da prenosnik ni sposoben razpolagati s stvarjo. Še posebej zaradi visoke vrednosti plovila bi se moral toženec nedvomno prepričati o tem, kakšno pravico ima prodajalec na plovilu tudi na podlagi listin, ki bi dokazovale nastanek razpolagalne pravice s stvarjo in se ne bi smel zadovoljiti zgolj z ugotovitvijo, da je prodajalka neposredna posestnica stvari.
ZKP člen 46, 354, 371, 371/1-5, 371/1-11, 371/2. ZDT-1 člen 21, 21/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – obtožba upravičenega tožilca - državni tožilec – pooblastilo –prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo– zavrnitev dokaznega predloga
Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo tudi okrajni državni tožilci, a le v okviru pooblastil, ki jih posebej določi vodja državnega tožilstva.
Sodišče je ob enakem konkretnem opisu kaznivega dejanja dva obsojenca spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja umora, ostale obsojence pa za krive storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe, saj je presodilo, da je smrt oškodovanca nastopila zaradi poškodb, ki so mu jih prizadejali vsi obsojenci, subjektivni odnos do njegove smrti in do ravnanj, ki so do nje vodile, pa je bil pri obsojencih različen.
smrt stranke med pravdo - pravno nasledstvo - tožba - pravna narava tožbe - kondikcija - identiteta spora - sosporništvo - nujno sosporništvo
Tožba, kakršno je vložila B. B. je v materialnopravnem pogledu obligacijskopravna - kondikcijska, v procesnem pogledu pa dajatvena. Ne gre torej za spor, ki bi izhajal iz zapuščine. Smrt prvotne tožnice na identiteto spora ni imela vpliva: v primeru smrti tožeče stranke in vstopa dedičev v pravdo na njeno mesto ne gre za spremembo tožbe, temveč za nasledstvo. Ne gre torej za položaj, ko bi spor o obsegu zapuščine pogojeval enotno nujno sosporništvo vseh dedičev v pravdi, kot je presodilo pritožbeno sodišče, ki je nato ravno zaradi domnevno kršenega pravila o nujnem sosporništvu zaključilo, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in ni preizkušalo pravilnosti prvostopenjske sodbe, s katero je bil zahtevek zavrnjen zaradi nedokazanosti dejstev, ki bi lahko utemeljevale kondikcijski zahtevek.
predlog za dopustitev revizije - obstoj sodne prakse - pravica do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – povrnitev nepremoženjske škode – odstop od sodne prakse – višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP niso podani. Trditev, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o ovsebinjenju pravnega standarda iz 133. člena OZ ni, ni točna. Revizijsko sodišče primeroma opozarja zgolj na sodbo II Ips 919/2007 s 17. 9. 2009.
Ne tožniki ne toženke niso enotni sosporniki. Kar jih druži, so skupna pravna vprašanja. Sama pravna razmerja pa so med vsakokratnima dvema osebama na eni in drugi strani samostojna.
Tudi ekonomski cilj te pravde je za vsako subjektivno razmerje med devetimi ločenimi tožniki na eni in tremi ločenimi toženkami na drugi strani samostojen. Ta ekonomski cilj se odraža v varstvu solastninskih deležev posameznih tožnikov zoper posamezne toženke.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - odstop od pogodbe - pravica do odstopa od pogodbe - interes mandanta - povrnitev škode - odškodnina
Sporna pogodba ima nedvomno izključno elemente mandatne pogodbe. Poslovna podlaga takšne pogodbe je zaupne narave in je zato mandatarjevo ravnanje vedno omejeno na polje mandantovega interesa.