zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - odločitev o pomembnem pravnem vprašanju - stroški pravdnega postopka - sklep o stroških postopka - načelo uspeha v pravdi - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pričakovanja, da bo Vrhovno sodišče ob presoji zahteve za varstvo zakonitosti odločilo o pomembnem pravnem vprašanju, ni pravilno izključevati z okoliščino, da v isti zadevi ni mogoče dopustiti revizije.
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza dolžnost sodišča, da se z njenimi navedbami seznani ter da se do njih opredeli, razen če so nedopustne, za odločitev nerelevantne ali očitno neutemeljene.
Od pooblaščencev zahtevati, da bosta predvidela različni interpretaciji sodišč glede le izjemoma obstoječe bankine obveznosti, bi bilo pretirano, neživljenjsko. Protipravnost njunega ravnanja bi bila ob takšnem izhodišču izenačena že s samo zavrnitvijo tožnikovega tožbenega zahtevka.
Tožnik lahko zaradi solidarne zaveze toženkinih zavarovancev od toženke zahteva plačilo seštevka zavarovalne vsote, seveda če ta ne dosega višine njegove terjatve.
predlog za dopustitev revizije - pogoji za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - vprašanje, ki ni odločilno za konkretni primer - presplošno vprašanje - neodločilno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagana vprašanja so bodisi presplošna glede na razloge sodišč nižjih stopenj bodisi se ne nanašajo oziroma ne morejo vplivati na zaključek o neobstoju vzročne zveze, ki samostojno utemeljuje izpodbijano sodbo. Ker to pomeni, da nobeno predlagano vprašanje ni pomembno za odločitev o morebitni reviziji, odgovora nanje v revizijskem postopku ni mogoče pričakovati.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Kršitev 120. člena ZKP je relativna bistvena kršitev določb procesnega zakona, kar pomeni, da mora vložnik izkazati tudi vpliv kršitev na zakonitost sodbe.
Izpodbijanje pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora iz razloga po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP je lahko uspešno samo takrat, ko gre za očitno (na prvi pogled) nedovoljen dokaz, brez katerega eden izmed pogojev za pripor ne bi bil podan. Presoja zakonitosti dokazov v tej fazi postopka je tako izključena v primerih, ko je odvisna od predhodnega ugotavljanja in ocene dejstev, pomembnih za takšno presojo.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba sodbe - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj ali je materialnopravno pravilno, da se kot protipravni poseg in vznemirjanje lastninske pravice tožnika v smislu 99. člena SPZ šteje izoliranje zunanje stene vrstne hiše tožene stranke v debelini izolativnega materiala 12 cm in ali je sodišče druge stopnje, ko je ugodilo pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, v zadostni meri utemeljilo svojo odločitev.
V obravnavanem primeru opisa dejanja iz izreka sodbe ni mogoče razlagati po njegovih posameznih delih (izrečene besede in nakazan udarec), temveč je treba tako konkretizirano ravnanje obsojenca obravnavati kot celoto, ki je v skupnem učinku pomenila uresničitev zakonskega znaka resne grožnje, storjene na način grdega ravnanja.
trditveno in dokazno breme - prekluzija - dokaz z izvedencem - postavitev novega izvedenca - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - vsebinska neizčrpanost pritožbe - izpodbijanje dejanskega stanja
Če bi sodišče spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca pomanjkljivo oziroma nepravilno, bi lahko šlo za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če pa sodišče ne postavi novega izvedenca, ker meni, da je mnenje popolno in pravilno, gre lahko za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Izvrševanje pravice do popravka nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, zato je treba med kolidirajočimi pravicami vzpostaviti ustrezno ravnovesje (15. člen URS). Logičen sklep, ki iz tega izhaja, je, da popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničevanje te pravice. Tak položaj je podan v primeru, ko je vsebina popravka takšna, da po svoji naravi ne zagotavlja ustrezne obrambe raznovrstnih materialnopravnih pravic in interesov, ki so bili s konkretnim novinarskim prispevkom prizadeti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018232
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. oz ČLEN 131.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost odvetnika - zastopanje po substitutu - odgovornost substituta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka
Revizija se dopusti glede vprašanj: kdaj za stranko nastopi prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov, če ji sodišče na prvem naroku za glavno obravnavo da možnost pisnega odgovora na navedbe nasprotne stranke brez posebnega opozorila; kdo je stranki odškodninsko odgovoren za odvetnikovo neskrbno ravnanje v primeru odvetniške substitucije in ali opustitev dokaznega predloga (na prvem naroku za glavno obravnavo) v konkretnem primeru predstavlja odvetnikovo protipravno ravnanje.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0018206
ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 347, 347/3-1, 355. URS člen 22. ZZK-1 člen 8.
dopuščena revizija - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - ugotovitev dejanskega stanja brez obravnave - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sodba presenečenja - načelo neposrednosti
Če je senat sodišča druge stopnje spoznal, da je za odločitev o zadevi bistveno vprašanje dobre vere, pa sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem ni ugotovilo, je s tem ugotovilo tudi, da je treba za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva, ki so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (prva alineja tretjega odstavka 347. člena ZPP). V takšnem primeru bi moralo razpisati obravnavo ali pod pogoji iz 355. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, in sicer le, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank. Namen pritožbene obravnave je v tem, da se pravdnim strankam v skladu z načeli neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti omogoči izjavljanje o navedbah nasprotne stranke, pa tudi o morebitnih novih materialno- ali procesnopravnih naziranjih sodišča druge stopnje. Še zlasti je to pomembno v primerih, kot je tudi obravnavani, ko lahko drugačno materialnopravno naziranje na drugi stopnji pripelje do neugodne pravnomočne sodbe, ki je za tožnika (zaradi posledične spremembe sodbe sodišča prve stopnje) sodba presenečenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0018170
ZOZP člen 20, 20/1. OZ člen 149, 153, 153/3, 171, 171/1, 179, 185. ZPP člen 212, 339, 339/2-8.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - prometna nesreča - ravnanje oškodovanca - sopotnik v vozilu - uporaba varnostnega pasu - soprispevek oškodovanca - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravica do izjave v postopku - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske odgovornosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodna praksa se je že večkrat postavila na stališče, da mora sopotnik, če je imel v vozilu možnost zmanjšati posledice nesreče z uporabo varnostnega pasu, pa je to opustil, sam trpeti tisti del škode, ki je posledica takšne opustitve. Ob dejanski ugotovitvi sodišč nižjih stopenj, da uporaba varnostnega pasu in pravilno prilagojen vzglavnik v veliki meri preprečujeta poškodbe glave, vratu in zapestja, ki jih je utrpela tožnica, je zaključek pritožbenega sodišča, da je tožničino neskrbno ravnanje vsaj delno prispevalo k nastanku škode, povsem pravilen.
pripor - postopek proti mladoletniku - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost milejši ukrep
V postopku proti mladoletniku je pripor izjemen ukrep, ki se lahko uporabi samo v objektivno utemeljenih primerih, ki zahtevajo strožjo presojo kot velja za polnoletne storilce.
povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve - nova škoda - zaključek zdravljenja
Iz poteka zdravljenja izhaja, da se je pri tožniku zdravstveno stanje slabšalo in je kontinuirano zdravljenje potekalo brez prekinitev od 5. 4. 2006 do 25. 6. 2012. Tako je kljub navedbi izvedenca, da je bilo 20. 11. 2006 zaključeno aktivno zdravljenje, pravilna ocena sodišča prve in druge stopnje, da je bilo oškodovančevo stanje stabilizirano šele tri mesece po zadnji operaciji v juniju 2012 in tožniku glede na potek zdravljenja glede uveljavljanja odškodninskega zahtevka ni mogoče očitati nobene neskrbnosti. Tako je pravilna odločitev, da tožnikova terjatev ob vložitvi tožbe 11. 4. 2012 še ni zastarala (352. člen Obligacijskega zakonika).
Stranke so izrecno soglašale z branjem izvedenskega mnenja, obsojenec in njegov zagovornik pa tudi v nadaljevanju postopka nista predlagala, da se izvedenca neposredno zasliši, zato v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do obrambe.