vloga (pritožba), ki jo vloži pravdno nesposobna stranka - delna odvzeta poslovna sposobnost zaradi kverulantstva
Pravdno nesposobna oseba ne more samostojno opravljati procesnih dejanj, posledično pa se njene vloge ne upoštevajo. Zato vlog, ki jih je tožnik, ki je pravdno nesposobna stranka, vložil samostojno, z vidika določb ZUS-1 v povezavi z ZPP ni mogoče obravnavati in o njih odločiti kot o procesnih vlogah, ne glede na njihovo poimenovanje. Takšna vloga namreč nima pravnega učinka, ne glede na njeno poimenovanje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.ZPP člen 155, 155/1.
dovoljenost revizije - razlastitev - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - splošne navedbe - potrebni stroški za odgovor na revizijo
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Zgolj s splošnimi navedbami revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba, saj gre za razlastitev zemljišč po katerih promet že poteka. Revidentka je sicer predlagala dokaze in predložila različne listine, vendar pri tem ni navajala katera dejstva, ki naj bi utemeljevala zelo hude posledice, naj bi z njimi dokazovala.
ZZavar člen 83, 83/5. OZ člen 924, 938, 938/1, 938/4. ZUS-1 člen 11, 22, 22/1, 83, 83/2, 92. ZPP člen 154, 154/1, 165.
dovoljena revizija - zavarovalni nadzor - življenjsko zavarovanje - razlaga zakona - spremenjene okoliščine - (ne)dopustnost spreminjanja višine premije
Zavarovalnica zvišanja premije zaradi spremenjenih okoliščin ne more uveljavljati, z izjemo primerov, določenih z 938. členom Obligacijskega zakonika. Določitev primerov v 938. členu Obligacijskega zakonika, ko zavarovalnica lahko poviša premijo le v nekaterih primerih, po razlogovanju a contrario pomeni, da v drugih primerih premij ni dovoljeno povišati.
Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali ima tožnik v individualnem delovnem sporu pravni interes za ugotovitveni zahtevek, da je bila kršena prepoved diskriminacije?“
predlog za dopustitev revizije - neveljavnost pogodbe - pogodba o upravljanju in vzdrževanju prostorov - ničnost - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim tožnica ni zadostila. V predlogu namreč ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih kršitev postopka oziroma spornega pravnega vprašanja, niti ni konkretizirano izkazala odstopa od sodne prakse oziroma njenega neobstoja.
predlog za dopustitev revizije - gradbena pogodba - pristop k dolgu - neposredni zahtevek podizvajalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče predlog toženke v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.
dopuščena revizija - dokazovanje - dejansko stanje - dejstva - neprerekana dejstva - odločanje brez glavne obravnave
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče skladno z določbo 488. člena ZPP o sporu odločiti brez glavne obravnave tudi v primeru, ko ugotovi, da dejstva, na katera opira svojo odločitev, niso bila prerekana v smislu določbe drugega odstavka 214. člena ZPP.
dopuščena revizija - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - ekonomsko poslovni razlog - sklep nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave - ničnost
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja ali je v primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002857
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103.
spor o pristojnosti - spor iz avtorskih in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - nadomestilo za javno priobčitev komercialnih fonogramov - izključna krajevna pristojnost - stvarna pristojnost
Iz ugovora dolžnice (toženke) je razvidno, da tožnica kot kolektivna organizacija za proizvajalce fonogramov in glasbene izvajalce vtožuje denarna nadomestila za javno priobčevanje komercialnih fonogramov. Gre torej za spor iz avtorskim sorodnih pravic (pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov). Po določbi 6. točke drugega odstavka 32. člena ZPP je za take spore stvarno pristojno okrožno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZFPPIPP člen 441, 442. ZPP člen 482. ZDSS-1 člen 5. ZGD-1 člen 8.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prejemki iz delovnega razmerja - pravno nasledstvo - izbrisana družba
Tožnik izhaja iz tega, da je imela bivša pravna oseba ob njenem prenehanju po 441. členu ZFPPIPP neplačane obveznosti, za izpolnitev teh obveznosti pa aktivni družbenik pravne osebe (kar naj bi bila toženka) upniku (kar naj bi bil tožnik) solidarno odgovarja (šesti do osmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). V tem primeru tudi iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da so aktivni družbeniki singularni pravni nasledniki izbrisane družbe. ZDSS-1 v 5. členu ne loči med univerzalnimi ali singularnimi pravnimi nasledniki. Zato je tudi po subjektivnem kriteriju v zvezi z zahtevki iz delovnega razmerja podana pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru.
kolektivni delovni spor - sposobnost biti pravdna stranka - izbris iz poslovnega registra - razveljavitev volitev delavskega zaupnika - pravica predlagati kandidata za delavskega zaupnika
Prvi predlagatelj je z izbrisom iz poslovnega registra prenehal obstajati, kar tudi pomeni, da po izbrisu ni mogel vložiti revizije. Pooblastilo za vložitev revizije je kot predsednica prvega predlagatelja podpisala A. A., čeprav ob izstavitvi pooblastila prvi predlagatelj ni več obstajal. Navedeno pomeni, da revizije prvega predlagatelja ni možno vsebinsko obravnavati, temveč jo je na podlagi 377. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 374. člena ZPP potrebno zavreči kot nedovoljeno.
Prvi odstavek 53. člena ZSDU določa, da razveljavitev volitev zaradi bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev lahko zahtevajo predlagatelji kandidatov za člane sveta (oziroma v našem primeru za delavskega zaupnika). Vlogo predlagatelja v smislu navedene določbe je potrebno priznati tudi tistim subjektom, ki na volitvah sicer niso predlagali kandidata, ker jim je to bilo onemogočeno zaradi kršitev postopka volitev, bi pa v skladu s predpisi lahko bili predlagatelji.
Ob ugotovitvi, da je bilo med strankama ves čas sporno, ali je tudi drugi predlagatelj reprezentativni sindikat v družbi B. d.o.o. in da drugi predlagatelj ni dokazal, da bi bili delavci navedene družbe včlanjeni v ta sindikat, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da drugi predlagatelj ni imel pravice predlagati kandidata za delavskega zaupnika, kar pomeni, da tudi ni aktivno legitimiran za vložitev predloga v tem kolektivnem delovnem sporu.
dopuščena revizija - dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice - slepi ali slabovidni - upokojenec
Zavarovanec, ki postane slaboviden šele kot upokojenec nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo že na podlagi 100. člena ZPIZ-2, torej zgolj zaradi slabovidnosti, ampak je do dodatka lahko upravičen na podlagi 99. člena ZPIZ-2 v zvezi s 102. členom ZPIZ-2, torej če je ugotovljeno, da zaradi slabovidnosti tudi dejansko potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb.
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da tožnici dodatek za pomoč in postrežbo pripada na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-2, že zgolj na podlagi ugotovitve, da je slabovidna.
invalidska pokojnina - rehabilitacija - invalid III. kategorije - invalid II. kategorije
Ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožnik bi bil do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena.
Tožnica je imela možnost pripomb na izvedensko mnenje; to možnost je izkoristila, podala pripombe in zahtevala dopolnitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki jih je postavila.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja in nezmožnosti za delo pri drugi tožnici z zaslišanjem članice izvedenskega organa temeljito in prepričljivo razčistilo, je dokazni predlog za zaslišanje lečečega psihiatra utemeljeno zavrnilo in zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo. Tudi po oceni revizijskega sodišča v izvedenskem mnenju, ki je bilo dopolnjeno tako, da je bila izvedenka neposredno zaslišana, ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno, ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju in bi bilo zato potrebno še dodatno izvajanje dokazov. Tudi tožnica razen nasprotovanja pojasnilom izvedenke ne izhaja iz tega, da je nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja - kar bi bil lahko razlog za pridobitev mnenja drugih izvedencev (254. člen ZPP), temveč iz tega, da bi moral biti zaslišan tudi njen lečeči psihiater, katerega dokumentacijo in mnenje pa je izvedenka že upoštevala.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila za invalidnost - sprememba zaposlitve za krajši delovni čas
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica zaradi dela v krajšem delovnem času na sicer ustreznem drugem delovnem mestu zato, ker je iz naslova starševskega varstva uveljavila pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za preostali delovni čas, kot invalid III. kategorije ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost in niti pravice do izplačevanja navedenega nadomestila.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - vojak - kazenska odredba - izpolnjevanje pogojev za opravljanje vojaške službe
Pravnomočna kazenska sodba, izrečena delavcu na obrambnem področju zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in prestajanje daljše zaporne kazni zaradi tega kaznivega dejanja so dejstva, ki upravičujejo uporabo instituta prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča v skladu s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1, saj so ta dejstva zakonska ovira za opravljanje del na obrambnem področju, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 355. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opis in konkretizacija kršitve - pritožbena obravnava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Smisel pritožbene obravnave je v tem, da se izvedejo dodatni dokazi in ponovijo že izvedeni dokazi zato, da bi se razčistilo dejansko stanje. Sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka, če je opravilo nalogo, ki jo ima v postopku, to pa je med drugim tudi ugotavljanje dejanskega stanja.
Izvajanje druge dejavnosti med službenim časom je kršenje delovne obveznosti, razen, če delavec to dela z dovoljenjem oziroma odobritvijo delodajalca. Take odobritve ni bilo, saj tožnik spremembe razporeda ni zabeležil niti ni z odsotnostjo seznanil nadrejenega. Tega dejstva ne spremeni njegova morebitna prisotnost na delu v času, ko ni imel razporeda in ko naj bi svoje obveznosti opravil, saj mu tožena stranka ni očitala, da ni opravil svojega dela, ampak, da je med službenim časom opravljal drugo delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - mestni redar
Delo mestnega redarja samo po sebi ni nevarna dejavnost in kaj takšnega ne trdi niti tožnica. Na podlagi okoliščine, da naj bi bilo delo občinskega redarja takšno, da so stranke večkrat vzkipljive, da kričijo na redarja in ga žalijo, pa ni možno napraviti sklepa, da gre za nevarno dejavnost. Prav tako o tem, da gre za nevarno dejavnost ni mogoče sklepati na podlagi dejstva, da imajo redarji pooblastilo za uporabo prisilnih sredstev (solzivec v spreju in lisice) ter da so se za uporabo teh sredstev tudi usposabljali.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - dokazovanje nezmožnosti nadaljnjega delovnega razmerja
Zgolj dejstvo, da je delavcu po odločitvi delodajalca prenehala pogodba s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela, nima za posledico, da delodajalcu ni bilo treba dokazovati pogoja za odpoved po prvem odstavku 109. člena ZDR-1 - torej tudi tega, da z delavcem ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.