zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da utemeljen sum ni podan, pri čemer obsojenec izhaja iz vsebine in ocene dokazov, kot jih sam vidi in utemeljuje, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZZK člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/2-4.ZOR člen 454.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Tudi če se je s pogodbo o (profitni) skupnosti T. zavezal k skupnemu nakupu nepremičnin pravnih oseb iz okvira nekdanje Tovarne ..., takšna pogodba sama po sebi še ne zadošča za nastanek solastnine na kupljenih nepremičninah. Lastnik je praviloma tisti, ki je kot takšen vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 5. člena ZZK). Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je bil 25.4.2000 lastnik nepremičnin T. Mogoče je sicer, da je T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti kršil in pridobil izključno lastninsko pravico zase, čeprav bi bil upravičen le do solastnine v višini deleža do 85/100. Toda tudi če bi T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti res kršil, taka kršitev na pravilnost vpisa lastninske pravice v korist T. ne more vplivati. Tožena stranka bi lahko zaradi kršitve kvečjemu imela obveznostnopravni zahtevek na prenos solastninskega deleža do 15/100, ne pa lastninske pravice.
Čeprav je preiskovalni sodnik vezan na predlog državnega tožilca za odreditev pripora, pa ni striktno vezan na okoliščine, s katerimi se utemeljuje obstoj določenega pripornega razloga.
Presoja pripornega razloga koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP).
ZPPSL člen 111, 125, 125/1, 125/3, 128, 131.ZIZ člen 250, 252.ZPP člen 339, 339/2-14.
stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - razlogi za izpodbijanje - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja - namen oškodovanja - zavarovanje terjatev - bistvena kršitev določb pravnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPPSL pojem "slabo ekonomsko-finančno stanje" uporabi samo v prvem odstavku 125. člena. Tega pojma posebej ne opredeljuje. Gre za nedoločen pravni pojem - opredelitev njegove vsebine pa je vprašanje uporabe materialnega prava. Za obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti ni treba, da bi izpodbojni nasprotnik z gotovostjo vedel, da bo prišlo do stečaja. Iz tega, da zakon v 125. členu govori o slabem ekonomsko-finančnem stanju, ne pa morda kar o obstoju stečajnega razloga, je mogoče napraviti kvečjemu sklep, da za ta element izpodbojnega dejanskega stanu ni potreben obstoj stečajnega razloga, ampak je mogoče o slabem ekonomsko-finančnem stanju govoriti že prej.
URS člen 29, 29-2.ZKP člen 339, 339/1, 342, 343, 343/1, 343/2, 315, 315/4, 442, 442/1, 307, 307/3.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - listine - branje listin - zapisnik o glavni obravnavi - pripombe k zapisniku - sojenje v nenavzočnosti obdolženca
S tem ko sodišče ni prebralo listin, ki jih je pred zaključkom dokaznega postopka vneslo v zapisnik, je nastal položaj, ki je enak tistemu, v katerem sodišče ne bi odločilo, da se listinski dokazi izvedejo v dokaznem postopku.
Sojenje v nenavzočnosti je mogoče opraviti le, če se je obdolženec odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti bodisi izrecno bodisi s konkludentnim ravnanjem ali z navajanjem razlogov, ki jih sodišče po pretehtanju oceni kot neutemeljene. Zato mora sodišče najprej preizkusiti razlog, na katerega se sklicuje obdolženec kot vzrok za izostanek z glavne obravnave, ter presoditi njegovo utemeljenost in nato odločiti, ali so podani vsi pogoji za sojenje v njegovi nenavzočnosti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da dokazno gradivo daje podlago za zaključke, da ni nikogar prisilil v spolni odnos in da oškodovanca ni namerno poškodoval, temveč je to storil v samoobrambi, obsojenec izpodbija dokazno oceno sodišča. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZDen člen 25, 25/1-3, 32, 32/2.ZPP člen 314, 325, 328, 339, 339/1.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenih nepremičnin - zazidana stavbna zemljišča - vrnitev v naravi - odškodnina za funkcionalna zemljišča stavb
Objekti, za katere je odločeno, da se ne vrnejo v naravi, niso bili nikoli last predlagateljev oziroma njihovih pravnih prednikov.
Nastali so šele po podržavljanju in zato ne morejo biti predmet vračanja. Pač pa so predlagatelji upravičeni do odškodnine za zemljišča, ki jim kot funkcionalna zemljišča novih objektov ne bodo vrnjena.
Ugotovljeno razmerje med tožnikoma na zaščiteni kmetiji potrjuje sklep sodišč nižjih stopenj, da niso podani pogoji za obstoj veljavnosti dela obravnavane pogodbe (to je razmerja do prve tožnice) in da je pogodba, ko je nesporno nična v razmerju do drugega tožnika, nična v celoti. Razloge sodišč nižjih stopenj, kolikor se sklicujeta na določilo 105. člena ZOR, je razumeti tako, da po tem določilu niso bili podani potrebni elementi, zaradi katerih bi lahko sporna pogodba obstala vsaj v razmerju do prve tožnice. Causa pogodbenega razmerja je bila nedvomno v ureditvi preužitka obeh tožnikov proti izročitvi njunega celotnega premoženja sopogodbenici - toženki. Obravnavano razmerje je glede na svojo vsebino (ne le pravno) tudi po naravi tako, da ima kot celota enako usodo (položaj), saj obveznost ni deljiva in tudi ni bilo ugotovljeno, da bi delitev ustrezala volji obeh strank ob sklenitvi pogodbe (ker je med drugim pogoj za obstoj dela pogodbe po predpostavkah iz 105. člena ZOR).
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - izpolnjevanje pogojev - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države
Sestavni del presoje, ali bi sprejem prosilca v državljanstvo RS pomenil nevarnost za varnost ali obrambo države, je prognoza tožnikove bodoče lojalnosti in zvestobe do slovenske države, glede na ugotovljene dejanske okoliščine o tožnikovem aktivnem delovanju za KOS v najbolj občutljivih trenutkih novo nastajajoče države.
Presoja višine odškodnine za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - večfragmentni zlom členka palca na nogi.
Pri ugotovljenem nezgodnem zavarovanju je predmet zavarovanja nezgoda, kakor jo opredeljujejo splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-93. Za nezgodo se po teh pogojih ne štejejo medvretenčna kila, vse vrste lumbalgij, diskopatij in podobnega. Ker torej ne gre za nezgodo, ni obveznosti tožene zavarovalnice.
odškodninski spor - denarna odškodnina za duševne bolečine - elementi odškodninske odgovornosti - dokazno breme
Vse elemente odškodninskega delikta, razen krivde, ki se predpostavlja (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), mora dokazati tisti, ki uveljavlja odškodnino (212. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
V tem primeru se zatrjuje, da je dolžnica v svaštvu z uradnico sodišča (njen mož pa naj bi bil tudi v sporu z dolžnico). Taka okolnost sama zase po oceni vrhovnega sodišča ne more imeti takega pomena, da bi lahko predstavljala predpostavko za delegacijo iz razlogov tehtnosti po 67. členu ZPP.
spor o pristojnosti - odvzem roditeljske pravice - izbira krajevne pristojnosti
Roditeljske pravice so sestavina družinskopravnih razmerij. Po določilu 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) je za reševanje zadev iz razmerij med starši in otroki krajevno pristojno (poleg sodišča, na območju katerega ima stalno prebivališče nasprotni udeleženec), tudi sodišče, ki je krajevno pristojno za otroka.
povrnitev negmotne škode - razmejitev med oblikami negmotne škode - enotna oblika škode
Smisel satisfakcije za nepremoženjsko škodo je v tem, da dobi oškodovanec subjektivno zadoščenje, ki se praviloma meri z velikostjo celotne priznane odškodnine. Ta odškodnina, ki se lahko primerja z odškodninami za škode v podobnih primerih le kot celota (seštevek vseh odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode), predstavlja tako tudi denarno izraženo mero (merilo). S tem poudarjanjem se želi opozoriti na dejstvo, da so notranja razmerja med oškodninami za razne oblike nepremoženjske škode za posamezne škodne primere težje primerljiva, večkrat iz objektivno pogojenih razlogov, ker meje med posameznimi oblikami nepremoženjske škode (ko ena oblika prehaja v drugo), ni možno vedno jasno razmejiti. Če je pri tem celokupna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode pravilno odmerjena, materialno pravo ni kršeno.
pogodba o leasingu - izpolnitev pogodbene obveznosti - solidarna odgovornost več jemalcev leasinga - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba avstrijskega prava
V 21. členu pogodbe dogovorjena solidarna odgovornost vseh jemalcev leasinga ni v nasprotju z 891. členom Avstrijskega občega državljanskega zakonika - ABGB, ki za primer solidarne odgovornosti določa odgovornost vsakega posameznika za celotno obveznost. Nižji sodišči sta zato pravilno presodili, da lahko na podlagi sklenjene pogodbe tožeča stranka terja izpolnitev celotne obveznosti od toženca.