dovoljenje za stalno prebivanje - postopek s tožbo - molk organa
Če je bilo med upravnim sporom odločeno o tožbi, vloženi zaradi molka upravnega organa, prvotni molk ne posega več v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
ZOR člen 361, 361/1, 371, 372, 372/2, 546, 546/1, 546/4, 550, 550/2, 551.
potrošniški kredit - prodaja na obroke - razdrtje pogodbe - zamuda s plačilom dveh obrokov - kvalificirana zamuda - kogentne norme ZOR - zapadlost terjatve - začetek teka zastaranja - splošni zastaralni rok - ničnost pogodbenega določila - uveljavljanje ničnosti - formularna pogodba
Toženec se je s pogodbo zavezal, da bo kreditirani del kupnine vrnil tožnici v 36 obrokih, katerih višina se bo mesečno usklajevala z odstotkom sprememb tovarniške cene enakega oziroma podobnega modela - tipa vozila, z obrestmi. Tako pogodbeno razmerje kaže na obročno odplačilo ene same obveznosti (terjatve) v smislu zadnjega stavka drugega odstavka 372. člena ZOR. Take terjatve pa zastarajo v splošnem zastaralnem roku po 371. členu ZOR, to je v petih letih.
ZOR člen 18, 27, 27/2, 361, 361/1, 546, 546/2, 546/4.
zapadlost terjatve - uveljavljanje ničnosti - razdrtje pogodbe - prodaja na obroke - začetek teka zastaranja - ničnost pogodbenega določila - potrošniški kredit - zamuda s plačilom dveh obrokov - kvalificirana zamuda - kogentne norme ZOR - formularna pogodba
Neodplačani del dolga zapade v takojšnje plačilo, ko zaporedni obroki dosežejo osmino kupnine. Ta trenutek pa je tisti, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti in ko zato začne teči zastaranje.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - navajanje novih dejstev v pritožbi in reviziji
Gre za navajanje novih dejstev na revizijski stopnji, če stranka v reviziji ponovno navaja okoliščine, ki jih ne bi mogla na pritožbeni stopnji (286. člen ZPP), pa je pritožbeno sodišče kljub temu do njih zavzelo stališče.
Matičar ne more presojati, ali je stanje, vpisano v javno knjigo, v skladu z resničnim stanjem in spremeniti že vpisanih podatkov brez ustrezne pravne podlage.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prosti preudarek - nadomestilo za uporabo tuje stvari - višina uporabnine
Kadar ne gre za situacijo, ko se višine zneska nadomestila ne da ugotoviti, niti za situacijo, ko bi to ugotavljanje povzročilo nesorazmerne težave, uporaba določbe 216. člena ZPP o prostem preudarku ni utemeljena.
ZUS člen 1, 1/1, 26, 26/1, 34, 34/1-2. ZUP (1986) člen 210, 210/5.
upravni postopek - oblika in sestavni deli odločbe - nepopoln pravni pouk
Če ima akt nepopoln pravni pouk, stranka pa ni ravnala v skladu s 5. odstavkom 210. člena ZUP/86 po veljavnih predpisih, ali pa zahtevala od upravnega organa, naj pravni pouk dopolni, je tožba, vložena po poteku 30-dnevnega roka iz 1. odstavka 26. člena ZUS, prepozna ter se zavrže (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS).
Določbe ZOR o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj je mogoče uporabiti tudi v primeru, ko stranka dednopravne pogodbe (prevzemnica nepremičnine z istočasnim prevzemom bremena) prevzete nepremičnine odsvoji tretjemu.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunka
Status in pravice žrtve vojnega nasilja - begunke iz 4. odstavka 2. člena ZZVN (povzročeni ukrepi okupatorja itd.) gredo osebi od uveljavitve ZZVN-D dalje, ne glede na to, če je vlogo za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja na podlagi takih okoliščin vložila prej.
ZTPDR člen 49, 51.ZOR člen 277.ZPP člen 370, 370/3.
znižanje osnovnih plač - kolektivna pogodba - listina o premalo izplačani plači - lastninsko preoblikovanje - denarna terjatev
Svoje obveznosti, ki jih ji zaradi izplačevanja zakonito znižanih osnovnih osebnih dohodkov nalaga KPČBML, je tožena stranka v celoti izpolnila. Tožniku je izdala ustrezno listino in mu omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja. Listina iz petega odstavka 62. člena KPČBML ni bila potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajalo podlago za denarni zahtevek delavca iz naslova premalo izplačane oziroma neizplačane plače. Listina delavcu ni dajala pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju. Uporabi se jo lahko le za enega od s kolektivno pogodbo dogovorjenih namenov. Ker ni bilo denarne obveznosti, tožena stranka tudi ni mogla priti v zamudo, zato ni podlage za uveljavljanje zamudnih obresti po 227. členu ZOR.
Ker je šlo za zakonito določeno znižanje plač zaradi slabega ekonomskega stanja tožene stranke (med drugim je imela izgubo in blokiran žiro račun), tožnik ni imel možnosti, da bi uspešno zahteval v gotovini izplačilo razlike do plače, ki bi mu sicer pripadala, saj sta bila v kolektivni pogodbi določena dva načina, kako je možno uporabiti listine (v bistvu še potrdila) o manj izplačani plači.
Razlike tako zmanjšanih plač je bilo možno, poleg prijave v stečajno maso, v skladu z določbama 23. in 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Uradni list RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) ob upoštevanju določb zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS - Uradni list RS, št.
71/94 - 15. in 19. člen) uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil. Postopek s potrdili, ki so bila podlaga za sodelovanje pri lastninskem preoblikovanju podjetja, je bil določen z uredbo o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač (Uradni list RS, št. 59/93). Tega postopka tožnik sicer ni izkoristil, kljub temu pa še vedno ni zakonske osnove za gotovinsko izplačilo zmanjšane plače.
ZTPDR člen 49, 51.ZOR člen 277.ZPP člen 370, 370/3.
znižanje osnovnih plač - kolektivna pogodba - listine o premalo izplačani plači - lastninsko preoblikovanje - denarne terjatve
Svoje obveznosti, ki jih ji zaradi izplačevanja zakonito znižanih osnovnih osebnih dohodkov nalaga KPČBML, je tožena stranka v celoti izpolnila. Tožniku je izdala ustrezno listino in mu omogočila sodelovanje v lastninskem preoblikovanju podjetja. Listina iz petega odstavka 62. člena KPČBML ni bila potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajalo podlago za denarni zahtevek delavca iz naslova premalo izplačane oziroma neizplačane plače. Listina delavcu ni dajala pravice zahtevati izplačilo njene vrednosti v denarju. Uporabi se jo lahko le za enega od s kolektivno pogodbo dogovorjenih namenov. Ker ni bilo denarne obveznosti, tožena stranka tudi ni mogla priti v zamudo, zato ni podlage za uveljavljanje zamudnih obresti po 227. členu ZOR.
Ker je šlo za zakonito določeno znižanje plač zaradi slabega ekonomskega stanja tožene stranke (med drugim je imela izgubo in blokiran žiro račun), tožnik ni imel možnosti, da bi uspešno zahteval v gotovini izplačilo razlike do plače, ki bi mu sicer pripadala, saj sta bila v kolektivni pogodbi določena dva načina, kako je možno uporabiti listine (v bistvu še potrdila) o manj izplačani plači.
Razlike tako zmanjšanih plač je bilo možno, kot je bilo to tudi v tožnikovem primeru, v skladu z določbami 23. in 25. a člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Uradni list RS, št.
55/92, 7/93 in 31/93) ob upoštevanju določb zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada RS za razvoj in obveznostih Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo (ZPPOLS - Uradni list RS, št. 71/94 - 15. in 19. člen) uveljaviti pri interni razdelitvi delnic ter vplačilu delnic za notranji odkup, na podlagi potrdil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21629
KZ člen 217.ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Za kaznivo dejanje goljufije ni potrebno, da bi bila zapeljana oseba identična z oškodovancem.
načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je pri presoji, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, vezano le na zahtevo, da navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana, pri čemer se mora opredeliti zlasti do protislovnih dokazov.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Določbo 1. odstavka 420. člena ZKP je mogoče razlagati le tako, da se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži le v primerih, v katerih je sodba kot celota postala formalno pravnomočna, ne pa tudi v primerih, ko so postali materialno pravnomočni njeni posamezni deli. Ker je višje sodišče z izpodbijano odločbo razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede nekaterih kaznivih dejanj in zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje, kazenski postopek zoper obtoženca (kot celota) ni pravnomočno končan. Glede na določbo 1. odstavka 420. člena ZKP zato zahteva za varstvo zakonitosti v tem primeru ni dovoljena.
Na podlagi morebiti uspešnega izpodbijanja prodajne pogodbe bi tožnik kot stečajni upnik lahko prišel do morebitnega večjega poplačila svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso. Ker ne obstaja nobena pravna pot za ponovno "odprtje" pravnomočno končanega stečajnega postopka, revident od morebitne ugotovitve ničnosti pogodbe ne more imeti pravne koristi.
Res je, da iz ravnanj obsojencev, kot sta opisana v izreku pravnomočne sodbe, izhaja, da sta kot sostorilca storila očitano kaznivo dejanje. Vendar le zato, ker je sodišče razsodilo, da sta s tem storila vsak po eno kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ, ni bil kršen kazenski zakon, saj glede kaznivega dejanja, ki je bil predmet obtožbe, ni bil uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti (4. točka 372. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21782
KZ člen 183, 183/3.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Obrazložitev okoliščin, ki so vnesla precejšen dvom v resničnost odločilnih dejstev, ugotovljenih v pravnomočni sodbi (427. člen ZKP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med zapisniki in razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja zatrjevanega precejšnjega nasprotja med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov o izpovedbah izvedencev (11. točka 1. odstavka 371. člena ZKP).