Tožnici nista navajali in ne dokazovali nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi lahko dokazali lojalnost iz 3. odstavka 63. člena ZDen, čeprav sta to možnost imeli že v upravnem postopku na prvi stopnji.
vzročna zveza - telesne bolečine - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - strah - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - bodoča škoda - uporaba varnostnega pasu - povrnitev negmotne škode
Toženka bi lahko zmanjšala v postopku uveljavljeno odgovornost v obsegu 80 odstotkov le, če bi dokazala, da je del uveljavljene škode nastal brez njene krivde (v smislu prvega odstavka 154. člena ZOR). Toženka bi torej morala dokazati, da je več kot 20 odstotkov škode posledica tožnikove opustitve to je dejstva, da ni bil pripet z varnostnim pasom. Toda med postopkom ni bilo nobenih takih ugotovitev. Sodišče prve stopnje je zato oprlo zaključek o tožnikovi soodgovornosti le na njegovo priznanje, ki je glede obsega soodgovornosti v primerljivih sporih (ko vzročna zveza med neuporabo varnostnega pasu in posledicami ni bila posebej ugotovljena) v skladu z večjim številom sodnih odločb.
pravica do azila - izpolnjevanje pogojev za priznanje azila
Tožniku ne pripada status begunca in mu ne pripada pravica do azila, ker ni bil preganjan zaradi rasnega, verskega ali narodnostnega razloga, pač pa zaradi pouličnega izsiljevanja točno določenih posameznikov iz vrst OVK. O postopku mora biti obveščen UNHCR; vendar v konkretnem primeru okoliščine primera kažejo na to, da obvestilo UNHCR o tožnikovi prošnji sama po sebi ne bi spremenila odločitve pritožbenega sodišča.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev - finančni položaj prosilca
Ker prosilec prejema v zadnjih šestih mesecih nadomestilo invalidskega in pokojninskega zavarovanja in s tem presega znesek minimalne mesečne bruto plače, ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem se polnoletni sin, čeprav brezposeln, ne šteje kot oseba, ki jo je prosilec dolžan preživljati.
ZPP člen 39, 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Obravnavani spor, v katerem tožeča stranka izpodbija sodno poravnavo o ustanovitvi stvarne služnosti, je premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom. V takih sporih je za stvarno pristojnost in pravico do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (39. člen, drugi odstavek 44. in drugi odstavek 180. člena ZPP). V tej zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 150.000 SIT. Zato revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka, ki živi v tujini, pa nima pooblaščenca v RS, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS (1. odstavek 146. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS).
ZPP člen 8, 41, 41/2, 367, 367/2, 370, 370/3, 377.
revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - dokazovanje - načelo proste presoje dokazov
Vsebinsko se revizijsko razlogovanje nanaša na dokazno oceno. Revizija se zavzema za drugačne dejanske ugotovitve. Pri tem izpodbija verodostojnost prič in se sklicuje na izvedensko mnenje. Toda vse to revizijsko izvajanje se nanaša samo na dejanske ugotovitve, kar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljen revizijski razlog.
Z izpodbijanim sklepom se rešujejo vprašanja, ki zadevajo procesne pogoje za nadaljevanje določenega postopka. S sklepom sodišča druge stopnje tako postopek ni bil pravnomočno končan. Revizija zato ni dovoljena.
ugotovitev državljanstva - izguba državljanstva s smrtjo
Oseba, ki je bila državljanka bivše Kraljevine Jugoslavije in je umrla pred uveljavitvijo Zakona o državljanstvu FLRJ z dne 28.8.1945, ni pridobila jugoslovanskega državljanstva. Državljanstvo se ugotavlja od rojstva osebe pa do njene smrti. Gre za osebno pravico, ki je po smrti ni mogoče pridobiti.
Ker predstavlja izpodbijani sklep razveljavitveno odločbo in bo moralo sodišče prve stopnje o razveljavljenem delu odločitve ponovno odločati, postopek z izpodbijanim sklepom ni bil pravnomočno končan. Zato za obravnavano revizijo niso izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 400. člena ZPP.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje - revizija - razlogi za revizijo - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - navajanje novih dejstev v reviziji
Denarna odškodnina je odmerjena v naslednji višini: telesne bolečine 4.500.000,00 SIT, strah 500.000,00 SIT, zmanjšana življenjska aktivnost 4.000.000,00 SIT skaženost 400.000,00 SIT.
postopek pred sodiščem prve stopnje - tožba - predhodni preizkus tožbe - prepozno vložena tožba
Na podlagi določbe 1. odstavka 26. člena ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od prejema akta, ki se ga izpodbija v upravnem sporu. Ker je tožnik vložil tožbo po preteku tega roka, jo je sodišče pravilno zavrglo kot vloženo prepozno na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Če do izteka roka, za katerega je bil dovoljen začasni uvoz, blago ni vrnjeno v tujino, niti dokončno ocarinjeno ali predano carinarnici na prosto razpolago, je to podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti.
tujci - delovno dovoljenje - postopek za izdajo dovoljenja
Po 2. členu ZZT lahko tujec opravlja delo v Republiki Sloveniji na podlagi delovnega dovoljenja (če mednarodna pogodba ne določa drugače), po 2. odstavku 6. člena ZZT pa se delovno dovoljenje na vlogo delodajalca izda za določen čas, ki ne more biti daljše od enega leta. V obravnavanem primeru ni pogojev za uvedbo postopka, ker je delodajalec zaprosil za delovno dovoljenje za preteklo obdobje oziroma za nazaj in za obdobje, ki je daljše od enega leta.
ZUS člen 18, 18/1, 34, 34/1-4, 68, 73.ZPP člen 352.
stranka v upravnem sporu - pravni interes - nedovoljena pritožba
Tožnik ni izkazal, da se z upravnim aktom, izpodbijanim v upravnem sporu, posega v njegovo pravico ali na zakon neposredno oprto korist, zato ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu.