spor o pristojnosti - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča - krajevna in stvarna pristojnost - predhodni preizkus tožbe
Ker je bila tožba tožencu vročena dne 20.2.1996, je bil s tem predhodni preizkus tožbe končan. Okrožno sodišče se od tedaj dalje po uradni dolžnosti ne more več izreči za nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča (drugi odstavek 19. člena ZPP), prav tako se od tedaj dalje ne more izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). Enako izhaja iz drugega odstavka 274. člena ZPP.
uvoz zaradi izvoza - pripojitev - lastninsko preoblikovanje - vpliv na carinsko obveznost
Spremembe, izvedene v postopku lastninskega preoblikovanja in druge statusne spremembe carinskega zavezanca ne vplivajo na carinsko obveznost, naloženo z upravno odločbo.
razveza zakonske zveze - dovoljenost revizije v zakonskih sporih - zavrženje revizije
Revizija po prvem odstavku 420. člena ZPP v zakonskih sporih ni dovoljena, zato revizijsko sodišče ni odločalo o njeni vsebini, temveč jo je po 374. členu ZPP zavrglo.
vrnitev posojila - zastaranje terjatev - splošni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - neupravičena pridobitev
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve, zavarovanja ali izterjave denarne terjatve zaradi odplačila kredita za stanovanje (obligacijsko pravni zahtevek), temveč ugotovitev stvarnopravnega zahtevka.
Zahtevka torej nista istovetna in ni nastopilo pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR. Res sta tožbena zahtevka povezana, ker je določitev stvarnopravnih deležev na stanovanju predhodno vprašanje za odločitev o terjatvi za povrnitev kredita v sorazmernem deležu, vendar bi bilo sodišče tisto, ki bi odločilo, ali bo samo reševalo predhodno vprašanje ali bo počakalo na odločitev o stvarnopravnem zahtevku. Predvsem pa bi morala biti vložena tožba z zahtevkom za povrnitev dela plačanega kredita. Delež tega kredita oziroma vtoževani znesek terjatve bi tožnik lahko izračunal na podlagi deleža, ki ga je uveljavljal v stvarnopravnem zahtevku.
ZOR člen 154, 155, 156, 157, 158, 159, 200, 201, 202, 203, 204, 205.
povrnitev škode - nesreča pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - renta - izguba plače
Sporno je, ali je tožnica prejela odškodnino za vso škodo, ki je v vzročni zvezi z nesrečo pri delu. V tožbi je navedeno, da je tožnici prenehalo delovno razmerje, da se ne more zaposliti in da je njena brezposelnost v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Če bi tožnici prenehalo delovno razmerje pri drugotoženi stranki proti njeni volji, potem bi bile trditve v njenih okoliščinah utemeljene, toda sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila tožnica po delovni zakonodaji socialno zaščitena in ji brez njenega soglasja delovno razmerje pri toženi stranki 26.2.1994 ne bi moglo prenehati. Prav njeno soglasje za to, da ne bo več delala pri drugi toženi stranki, pa je prekinilo vzročno zvezo med nesrečo pri delu dne 17.1.1989 in izgubo plače od 1.4.1994 dalje.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - upravičenost do denacionalizacije
Če je prejšnja imetnica pravice uporabe s to pravico svobodno razpolagala in jo s kupoprodajno pogodbo prenesla na podjetje, pomeni, da je bila navedena pravica konzumirana. Zato pogoji za vračanje niso izpolnjeni.
postopek v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - poziv na odpravo pomanjkljivosti tožbe - zavrženje tožbe
Določba 1. odstavka 324. člena CZ, po kateri izda carinarnica odločbo o oprostitvi obveznosti vrnitve blaga v tujino, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, se ne uporablja za primere, ko je bilo uvoženo blago ukradeno.
ZUS člen 73. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - izpodbijanje domneve o nelojalnem ravnanju proti narodom in državnim koristim FLRJ
Tožnikoma je bila dana možnost dokazovanja lojalnega ravnanja pokojnika. Zatrjevani dokazi so bili presojeni. Tožnika zato ne moreta šele v pritožbi sprejeto dokazno oceno izpodbijati, pa tudi sicer njihove trditve niso takšne, da bi lahko izpodbile domnevo nelojalnosti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V tej zadevi je vrednost spornega predmeta 50.000 SIT. Pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Prijava fizične osebe o premoženju osebe ni listina, ki bi imela lastnosti individualnega upravnega akta, izdanega v upravnem postopku. Z njo ni bilo odločeno o zaplembi premoženja in ne o pravicah in obveznostih razlaščenca. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za odpravo izpodbijane odločbe z napotkom, da naj tožena stranka ugotovi vsebino listin, saj gre za pravno vprašanje, o katerem mora sodišče samo odločiti.
Po določilih ZTLR je sicer mogoče pridobiti lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, toda ta mora biti sklenjen v skladu z ZOR, ki zahteva, da morajo biti za veljaven nastanek pravnega posla izpolnjeni naslednji elementi: prava volja pogodbenih strank, dovoljen predmet pogodbe in njegova pravna podlaga, sposobnost pogodbenih strank in predpisana obličnost. V konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili hoteno in sporazumno neskladnost med voljo pravdnih strank na eni strani in na drugi strani izjavo te volje navzven, namenjeno drugim, da bi pri teh nastala zmotna predstava. Obe pravdni stranki sta hoteli, da simulirani posel nastane le navidez, na zunaj, zanju pa naj ne bi veljal. Revizijsko sodišče tudi opozarja, da predmetna pogodba ne le, da je nična, marveč je celo neobstoječa, saj ni nastala, ker v njej ni zapisano soglasje volje strank v bistvenih sestavinah pogodbe (26. člen ZOR).
Povezava prvega odstavka 66. člena ZOR z drugim odstavkom tega člena ni nujna. Zadošča, da pogodbeni stranki hočeta, da posel nastane le na videz, na zunaj, pa tak posel ne velja, ker ni prave volje za njegov nastanek. Dostikrat je smisel navideznega posla v prikrivanju drugega posla in če so izpolnjeni pogoji za pravno veljavnost, ta posel velja, sicer pa ne. Toda navidezna pogodba nima učinka, tudi če prikrita pogodba ne velja.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 980.000 SIT. Odškodnina za strah je določilo v znesku 300.000 SIT, odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa v znesku 2.500.000 SIT.
Tožnik je šele v pritožbi zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje imel možnost uveljavljati dejstva in okoliščine, ki bi izpričevale lojalnost njegovega pravnega prednika, kot pogoja za pridobitev državljanstva FLRJ.
status žrtve vojnega nasilja - delovna deportiranka
Tožnici ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja - delovne deportiranke, saj je bila poslana na enoletno delo, pa čeprav obvezno, k veččlanski družini na podlagi odredbe nemškega civilnega delovnega urada in ni bila poslana na to delo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov.
Prepoved stikov z otrokom se tistemu od staršev, s katerim otrok ne živi, lahko prepove na podlagi dokazov, zbranih v posebnem ugotovitvenem postopku in na podlagi mnenja strokovne komisije.
Bistvena kršitev določb postopka je podana zato, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na "Izpis Nemcev iz ljudskega popisa 31.7.1941", pri čemer za to gradivo ni natančno označeno, zlasti glede tega, kdo in na podlagi česa ga je sestavil, ni pa se opredelilo do dokazov, ki sta jih predložila tožnika.
Oseba, ki zatrjuje, da je 7.4.1941 kot 4-letni otrok pobegnila skupaj z družino pred prisilno izselitvijo iz Krškega, ni žrtev vojnega nasilja - begunec, saj 7.4.1941 okupator še ni izseljeval Slovencev iz Krškega, pač pa je s tem po zgodovinskih virih začel v avgustu 1941.