CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062046
OZ člen 376, 462, 634, 634/1, 638.
sklepčnost tožbe – jamčevanje za napake – pobotni ugovor - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka morala v prvi vrsti konkretizirati „napako“ (da je tožeča stranka dobavila „nekaj drugega“ namesto naročenega, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto) tako, da bi jo opisala, t.j. opisala način, na katerega se je manifestirala v zaznavnem področju uporabnika. Neuporabnost programskega paketa, na katerega se je v postopku na prvi stopnji sklicevala, je pravni standard in ne dejansko vprašanje. Standardu neuporabnosti da konkretno vsebino sodišče, ki pa tega ne more storiti, če stranka ne navede konkretnih lastnosti, zaradi katerih je bilo delo (ali stvar) neuporabno.
ZPP člen 286/1, 286/2, 286a/4, 286a/5, 286a/6, 339/2-8.
sklepčnost tožbe – pravočasnost pripravljalne vloge – prekluzija z navajanjem dejstev – pravica do izjave
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je imela tožeča stranka na voljo dovolj časa za pravočasno predložitev vloge, t.j. dovolj zgodaj pred narokom dne 10.3.2010. K predložitvi vloge je bila (ne da bi za to potrebovala poziv sodišča) smiselno poklicana že po prejemu odgovora na tožbo, najkasneje pa bi se s prejemom vabila en mesec pred narokom morala zavedati, da se izteka čas, ko se o navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo še lahko „dovolj zgodaj“ izjavi. Znano dejstvo je, da stranke narok na sodišču prepogosto dojemajo kot zbirno mesto za izmenjavo novih pripravljalnih vlog in da je prav preprečitvi slednjega namenjeno določilo 286.a čl. ZPP. Vendar pa sistem prekluzij, določen v 286.a členu ZPP, nujno poseže v ustavno varovano pravico strank do izjave v postopku. Zahteva po učinkovitosti in ekonomičnosti sodnega postopka mora biti zato v sorazmernem ravnovesju s to pravico.
Stranka je upravičena vsaj do tistega minimuma varstva (njene pravice do izjave), ki ji ga nudi sodišče pri prekluziji na poziv, to pa je, da jo sodišče (kadarkoli, vendar vnaprej) izrecno opozori na njeno dolžnost dovolj zgodnje predložitve vlog sodišču tudi v primerih iz 4. odst. 286.a člena ZPP, in na posledice zamude (5. odst. 286.a člena ZPP).
odškodnina - nematerialna škoda - poškodbe, nastale v prometni nesreči- premoženjska škoda iz naslova tuje pomoči
Presoja višine odškodnine za nematerialno škodo iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
ZIZ člen 15, 266, 266/1, 272. ZPP člen 365, 365/3.
predlog za izdajo začasne odredbe - stik otroka s staršem - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost v postopku zavarovanja z začasno odredbo - verjetno izkazana terjatev
Če se predlaga izdaja začasne odredbe preden je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek (prvi odstavek 266. člena ZIZ), je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in samo začasno odredbo pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. V takem postopku se ne uporabljajo določbe 408. člena ZPP, saj je ta poseben postopek predpisan za spore iz razmerij med starši in otroki.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2.
prekinitev postopka - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - škodni dogodek
Iz podatkov poslovnega registra RS izhaja, da se je 4. 8. 2010 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Za ta primer ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v konkretnem primeru, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi s pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi odločilo v zadevi.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla le, da ni izkazano, kaj je vzrok za nastalo škodo in kdo je odgovoren zanjo, ter da dolžnik s svojimi ravnanji ni povzročil izliva vode. Takšnih splošnih trditev pa ni mogoče šteti kot substancirano prerekanje trditev tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, kakor izhajajo iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2009.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – popolna odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – nadomestilo plače – dodatek k plači
Delavec, ki je pred poškodbo, za nastanek katere je podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca, redno prejemal dodatek zaradi dela v manj ugodnem delovnem času, je upravičen tudi do škode, ki mu nastaja, ker v času bolniškega staleža perjema manjše nadomestilo plače, kot bi znašala plača z dodatki, ki bi jih prejemal, če bi opravljal delo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači utemeljen.
kaznivo dejanje zoper premoženje – goljufija – ponarejanje listin – posojilo – prodaja nepremičnine - dejansko stanje – goljufivi namen zoper pravni promet – ponarejen zemljiškoknjižni izpisek
Že pri prvem pogovoru z oškodovancem sta bila prisotna oba obtoženca, tako kot tudi pri podpisu posojilne pogodbe in izdelavi notarskega zapisa. Oškodovanec in notar sta jima verjela, saj sta predložila kopiji zemljiškoknjižnih izpiskov, katera bi naj bila izdana le nekaj dni pred sklenitvijo poslov (izkazalo se je da sta ponarejena). Zadeve zato nista preverila v zemljiški knjigi, je pa oškodovanec denar, katerega ni dobil vrnjenega, izročil. Obtožena sta torej oškodovanca spravila v zmoto in na ta način pridobila premoženjsko korist v višini 16.830,45 EUR.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sodna pristojnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče tekom prvostopnega postopka ni izdalo posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe, kar bi v primeru, ko nasprotna stranka spremembi tožbe nasprotuje, v skladu z določbo 185. člena ZPP moralo storiti. Ker prvostopno sodišče v vmesnem sporu ni odločilo, ali naj se sprememba tožbe dopusti (to je storilo šele v izpodbijani sodbi), postopek pa je nadaljevalo na podlagi spremenjene tožbe, je s tem storilo kršitev postopka relativnega značaja. Tožena stranka bi v pritožbi morala konkretno opredeliti, na kakšen način je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča ni storila. Zgolj s pavšalnimi trditvami o vplivu kršitve na izpodbijano sodbo pa ne more uspeti
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Zaradi zapisa v prijavi prostega delovnega mesta, da obstaja možnost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni mogoče sklepati, da ni šlo za začasno povečan obseg dela. Začasno povečan obseg dela kot razlog za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnico je tožena stranka dokazala, zaradi česar tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica v delovnem razmerju za nedoločen čas, ni utemeljen.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST in ZST-1
Za presojo predlagane oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo je za presojo vseh vprašanj treba uporabiti ZST, ker je bila tožba vložena še v času njegove veljavnosti.
URS člen 14, 14/2, 33, 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 177.
vdovske pokojnine
Ker je pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine izvedena pravica, ki jo družinski član pridobi na podlagi zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca, je stališče, po katerem naj bi bila izbira med pokojninami že izčrpana pri tujem nosilcu zavarovanja, nedopustno in posega v pravico iz 33. člena Ustave RS. Pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni odvisna od tega, ali jo upravičenci uveljavljajo po zavarovancu ali po uživalcu pokojnine. Odločilno je le, ali na strani umrlega in na strani tožnice obstajajo vsi pogoji, ki jih mora vdova izpolnjevati za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine.
upravljanje večstanovanjske hiše – naloge upravnika – spor majhne vrednosti – ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti
Upoštevaje okoliščino, da je bila določena mesečna pavšalna cena za več taksativno naštetih nalog upravnika, bi morala tožena stranka postaviti konkretiziran ugovor tako, da bi določno navedla, katere/ih od naštetih pogodbenih obveznosti upravnik ni izpolnjeval. Na konkretnejši ravni, kot je postavljen ugovor, pa se sodišče do tožničinih navedb ni dolžno niti se ne more opredeljevati.
Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora ob umiku tožbe zatrjevati, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen.
Kršitev pravice do zagotovitve dela pri toženi stranki po izteku mandata ravnatelja, ki je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja prenehanje delovnega razmerja na drug način (z iztekom mandata ravnatelja oziroma s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi), kar pomeni, da je treba sodno varstvo uveljavljati v roku 30 dni od dneva izteka mandata ravnatelja oziroma prenehanja delovnega razmerja.
starostna pokojnina - pokojninska doba - naknadno priznana pokojninska doba
Naknadno priznano obdobje pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, se upošteva samo za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine. Pri pokojninah, uveljavljenih do 31. 12. 1999, je treba pri odstotnem povečanju pokojnine upoštevati določbo 1. odst. 52. člena ZPIZ/92, po kateri se je starostna pokojnina odmerila največ v višini 85 % pokojninske osnove. Kljub naknadno priznanemu vštetju časa izgnanstva – begunstva v skupno pokojninsko dobo, starostne pokojnine v višjem odstotku od 85 % ni mogoče odmeriti.
Upoštevaje, da nagrada za postopek po tarifni številki 3100 ZOdvT vključuje tudi pridobivanje podatkov, potrebnih za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v sodnem postopku, tožena stranka do posebne nagrade za izvensodna opravila po tarifni številki 2200 ZOdvT ni upravičena.
odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – škoda
Tožena stranka za novo škodo, ki je tožniku nastala, ne odgovarja, ker tožnik ni dokazal, da je škoda nastala kot posledica izpostavljenosti hlapom solne kisline med opravljanjem dela.