nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – popolna odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – nadomestilo plače – dodatek k plači
Delavec, ki je pred poškodbo, za nastanek katere je podana odškodninska odgovornost njegovega delodajalca, redno prejemal dodatek zaradi dela v manj ugodnem delovnem času, je upravičen tudi do škode, ki mu nastaja, ker v času bolniškega staleža perjema manjše nadomestilo plače, kot bi znašala plača z dodatki, ki bi jih prejemal, če bi opravljal delo. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači utemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – začasno povečan obseg dela
Zaradi zapisa v prijavi prostega delovnega mesta, da obstaja možnost podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni mogoče sklepati, da ni šlo za začasno povečan obseg dela. Začasno povečan obseg dela kot razlog za sklenitev obeh pogodb o zaposlitvi za določen čas s tožnico je tožena stranka dokazala, zaradi česar tožbeni zahtevek za ugotovitev, da se šteje, da je tožnica v delovnem razmerju za nedoločen čas, ni utemeljen.
sprememba tožbe – nasprotovanje spremembi tožbe – povečanje tožbenega zahtevka – sklep o dovolitvi spremembe tožbe – sodna pristojnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe
Pritožba ima prav, da prvostopno sodišče tekom prvostopnega postopka ni izdalo posebnega sklepa o dovolitvi spremembe tožbe, kar bi v primeru, ko nasprotna stranka spremembi tožbe nasprotuje, v skladu z določbo 185. člena ZPP moralo storiti. Ker prvostopno sodišče v vmesnem sporu ni odločilo, ali naj se sprememba tožbe dopusti (to je storilo šele v izpodbijani sodbi), postopek pa je nadaljevalo na podlagi spremenjene tožbe, je s tem storilo kršitev postopka relativnega značaja. Tožena stranka bi v pritožbi morala konkretno opredeliti, na kakšen način je ta kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, česar pa po ugotovitvah pritožbenega sodišča ni storila. Zgolj s pavšalnimi trditvami o vplivu kršitve na izpodbijano sodbo pa ne more uspeti
ustavna razveljavitev zakonske določbe – učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe – zamudna sodba – odsotnost tožene stranke na prvem naroku za glavno obravnavo
Po 44. členu ZUstS se del zakona, ki ga Ustavno sodišče razveljavi, uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP, zaradi česar je moralo izpodbijano zamudno sodbo po uradni dolžnosti razveljaviti, saj je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZKP člen 371, 371/1-3, 383, 383/1-1, 430, 430/2, 442, 442/1. KZ člen 217, 217/1.
sojenje v nenavzočnosti obdolženca – izvajanje dokazov – pravica do izjave
V primeru, ko se na ponovni obravnavi izvajajo dokazi, glede katerih se obdolženec v prejšnji fazi postopka ni mogel izjasniti, niso podani pogoji za izvedbo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2, 458, 458/1. OZ člen 239, 239/2.
prekinitev postopka - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - škodni dogodek
Iz podatkov poslovnega registra RS izhaja, da se je 4. 8. 2010 nad toženo stranko začel stečajni postopek. Za ta primer ZPP v 4. točki 205. člena določa, da se pravdni postopek prekine po samem zakonu. Pravna posledica prekinitve pravdnega postopka je prepoved sodišču, da v času prekinitve postopka opravlja kakršnakoli pravdna dejanja. Izjemo pomeni situacija, ko prekinitev nastane po koncu glavne obravnave (2. odstavek 207. člena ZPP), saj lahko tedaj sodnik na podlagi obravnave izda odločbo. Takšna situacija je podana tudi v konkretnem primeru, saj je prekinitev postopka nastopila, potem ko so bila opravljena vsa pravdna dejanja strank v zvezi s pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato tudi odločilo v zadevi.
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka navedla le, da ni izkazano, kaj je vzrok za nastalo škodo in kdo je odgovoren zanjo, ter da dolžnik s svojimi ravnanji ni povzročil izliva vode. Takšnih splošnih trditev pa ni mogoče šteti kot substancirano prerekanje trditev tožeče stranke o okoliščinah škodnega dogodka, kakor izhajajo iz njene pripravljalne vloge z dne 24. 8. 2009.
kaznivo dejanje zoper premoženje – goljufija – ponarejanje listin – posojilo – prodaja nepremičnine - dejansko stanje – goljufivi namen zoper pravni promet – ponarejen zemljiškoknjižni izpisek
Že pri prvem pogovoru z oškodovancem sta bila prisotna oba obtoženca, tako kot tudi pri podpisu posojilne pogodbe in izdelavi notarskega zapisa. Oškodovanec in notar sta jima verjela, saj sta predložila kopiji zemljiškoknjižnih izpiskov, katera bi naj bila izdana le nekaj dni pred sklenitvijo poslov (izkazalo se je da sta ponarejena). Zadeve zato nista preverila v zemljiški knjigi, je pa oškodovanec denar, katerega ni dobil vrnjenega, izročil. Obtožena sta torej oškodovanca spravila v zmoto in na ta način pridobila premoženjsko korist v višini 16.830,45 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0003063
ZKP člen 394, 394/1. KZ člen 133, 133/2.
zmotno ugotovljeno dejansko stanje – odločilna dejstva – drugačna presoja že ugotovljenih dejstev
Obdolženec, ki je namerno zadel z vozilom v oškodovanca, se je zavedal, da vsled samega zadetja ali pa z zadetjem povzročenega oškodovančevega padca, utegne oškodovancu povzročiti lahko telesno poškodbo. Tudi najblažje zadetje, če je bilo povzročeno namerno, ne izključuje obdolženčevega naklepa. Jakost trčenja bi se lahko odrazila le pri prepovedani posledici in pravni opredelitvi kaznivega dejanja, nikakor pa ne more vplivati na obdolženčevo krivdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062046
OZ člen 376, 462, 634, 634/1, 638.
sklepčnost tožbe – jamčevanje za napake – pobotni ugovor - ne ultra alterum tantum
Tožena stranka morala v prvi vrsti konkretizirati „napako“ (da je tožeča stranka dobavila „nekaj drugega“ namesto naročenega, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto) tako, da bi jo opisala, t.j. opisala način, na katerega se je manifestirala v zaznavnem področju uporabnika. Neuporabnost programskega paketa, na katerega se je v postopku na prvi stopnji sklicevala, je pravni standard in ne dejansko vprašanje. Standardu neuporabnosti da konkretno vsebino sodišče, ki pa tega ne more storiti, če stranka ne navede konkretnih lastnosti, zaradi katerih je bilo delo (ali stvar) neuporabno.
upravljanje večstanovanjske hiše – naloge upravnika – spor majhne vrednosti – ugovor neizpolnitve pogodbene obveznosti
Upoštevaje okoliščino, da je bila določena mesečna pavšalna cena za več taksativno naštetih nalog upravnika, bi morala tožena stranka postaviti konkretiziran ugovor tako, da bi določno navedla, katere/ih od naštetih pogodbenih obveznosti upravnik ni izpolnjeval. Na konkretnejši ravni, kot je postavljen ugovor, pa se sodišče do tožničinih navedb ni dolžno niti se ne more opredeljevati.
URS člen 14, 14/2, 33, 50, 50/1. ZPIZ-1 člen 109, 110, 177.
vdovske pokojnine
Ker je pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine izvedena pravica, ki jo družinski član pridobi na podlagi zavarovanja umrlega zavarovanca ali upokojenca, je stališče, po katerem naj bi bila izbira med pokojninami že izčrpana pri tujem nosilcu zavarovanja, nedopustno in posega v pravico iz 33. člena Ustave RS. Pravica do družinske oziroma vdovske pokojnine po ZPIZ-1 ni odvisna od tega, ali jo upravičenci uveljavljajo po zavarovancu ali po uživalcu pokojnine. Odločilno je le, ali na strani umrlega in na strani tožnice obstajajo vsi pogoji, ki jih mora vdova izpolnjevati za pridobitev pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine.
oprostitev plačila sodnih taks – uporaba ZST in ZST-1
Za presojo predlagane oprostitve plačila sodnih taks za pritožbo je za presojo vseh vprašanj treba uporabiti ZST, ker je bila tožba vložena še v času njegove veljavnosti.
Da bi se tožeča stranka razbremenila svoje obveznosti povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki, mora ob umiku tožbe zatrjevati, da je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljala s tožbo, kakor tudi, da je tožbo umaknila takoj potem, ko je bil zahtevek izpolnjen.
Kršitev pravice do zagotovitve dela pri toženi stranki po izteku mandata ravnatelja, ki je opredeljena v pogodbi o zaposlitvi, predstavlja prenehanje delovnega razmerja na drug način (z iztekom mandata ravnatelja oziroma s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi), kar pomeni, da je treba sodno varstvo uveljavljati v roku 30 dni od dneva izteka mandata ravnatelja oziroma prenehanja delovnega razmerja.
Zahtevek na podlagi določil o verziji ni utemeljen, saj tožeča stranka stroškov, uveljavljanih na verzijski podlagi, niti v tožbi niti kasneje, ni točneje opredelila. Navedla je le celotne dolgovane zneske po posameznih mesecih, ne pa tudi po posameznih pravnih podlagah, zato jih na podlagi podanih navedb stranke ni bilo mogoče razdružiti in zahtevku delno ugoditi. Dolžnost stranke je namreč, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena (če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0063483
ZIL-1 člen 123, 123a. ZIZ člen 274, 275.
začasna odredba - kršitev patenta - ničnost patenta – neugodne posledice izdaje začasne odredbe - varščina kot pogoj za začasno odredbo - pravočasnost predloga za začasno odredbo
Odlašanje z odločitvijo o predlagani začasni odredbi v položaju, ko sta tožeči stranki verjetnost svoje pravice izkazali z ugotovitveno odločbo URSIL, ki temelji tudi na polnem preizkusu patenta (tudi s strani strokovnjakov farmacevtske stroke), do pridobitve novega izvedenskega mnenja, bi pomenilo, da bi sodišče glede obstoja pravice terjalo višjo stopnjo skladnosti svoje predstave od predpisane stopnje verjetnosti.
Ugotavljanje pogoja za izdajo začasne odredbe po točki c) 2. odst. 123. člena ZIL-1 terja primerjanje neugodnih posledic na strani obeh pravdnih strank, to je tožeče stranke ob neizdaji začasne odredbe v primerjavi s posledicami na strani tožene stranke ob izdaji začasne odredbe, ki bi se kasneje izkazala za neutemeljeno. Posledice, ki jih je potrebno primerjati, se ne kažejo nujno zgolj v grozeči materialni škodi, ki bi jo morale stranke na konkretizirani ravni izkazati. Zakon uporablja pojem „neugodne posledice“ in ne zgolj škode. Potrebno je zato tehtati tudi morebitne druge posledice glede na podano trditveno podlago obeh pravdnih strank.
1. odst. 275. člena ZIZ, ni mogoče uporabiti kot podlago za izdajo regulacijskih začasnih odredb iz 123. člena ZIL-1.
V popravljeni tožbi tožnik sicer ni oblikoval tožbenega zahtevka, kot mu je primeroma navedlo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je tožbo vrnilo v popravo, vendar je iz popravljene tožbe vendarle razvidno, da tožnik uveljavlja ugotovitev nezakonitosti (redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tak tožbeni zahtevek je povsem sposoben za nadaljnjo obravnavo, zaradi česar sklep sodišča prve stopnje, da se (popravljena) tožba kot nepopolna zavrže, ni zakonit.