prodajna pogodba - prodajna komisija - pogodbena volja - nesporazum
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil sklenjen dogovor o zapadlosti terjatev v plačilo v roku 30 dni od prejema blaga, da toženec ni periodično poročal o blagu, ki ga je prodal ,kot tudi, da mu tožnik ni dal papirjev, pod katerimi lahko blago prodaja, ter ob ugotovitvi glede načina obračuna DDV je navedeni dogovor pravilno štelo za kupoprodajno pogodbo in ne za prodajno komisijo.
nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - nepopolna vloga - napoved pritožbe
Pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka sodno takso za pritožbo morala plačati šele, ko bi pritožbo zoper sodbo vložila in ne že pred izdajo obrazložene sodne odločbe, so neutemeljene, saj ZPP-D v 1. odst. 105.a člena določa, da je treba sodno takso za napoved pritožbe plačati ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – uporabnina – višina uporabnine – znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino
Vprašanje povrnitve morebitnih vlaganj za adaptacijo se obravnava ločeno od vprašanja višine uporabnine, saj ni izkazana pravna podlaga, po kateri bi tožena stranka lahko dosegla znižanje višine uporabnine zaradi zatrjevanega vložka v adaptacijo nepremičnine.
pravočasnost napovedi pritožbe – spor majhne vrednosti
Pritožbene trditve glede utemeljenosti odločitve v sodbi niso pomembne in jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Navedene pritožbene trditve, bi namreč bile lahko učinkovite le pod pogojem, da bi jih tožena stranka uveljavljala v pravočasni pritožbi, ki bi sledila pravočasni napovedi pritožbe.
Sodišče mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini – v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati.
začasna odredba – prepoved izplačila bančne garancije – verjeten obstoj terjatve – zvijačno ravnanje – zloraba pravice iz garancije
Zvijačno ravnanje upravičenca do garancije je lahko podano tudi v primeru, če je upravičenec do garancije tisti, ki je povzročil, da naročnik garancije ni mogel izpolniti svojih pogodbenih obveznosti ali da je prišel v zamudo.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 3, 3/1, 4.
nagrada stečajnega upravitelja – nagrada za delo stečajnega upravitelja – vrednost vnovčene razdelitvene mase – uporaba odredbe
Ker že iz predloga stečajne upraviteljice izhaja, da v obravnavanem primeru uporaba kriterijev iz 2. do 5. točke 2. člena Odredbe ni bistveno vplivala na višino odmerjene nagrade, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo upraviteljici nagrado ob upoštevanju zneska vnovčene razdelitvene mase po postavki I. tabele iz prvega odstavka 3. člena Odredbe in v zadostni meri podalo razloge o utemeljenosti odmerjene nagrade po višini.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – ugovor – zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – univerzalna sukcesija – kaduciteta – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost prevzetega premoženja – trditveno in dokazno breme
Republika Slovenija, na katero po zakonu preide zapuščina brez dedičev, za dolgove zapustnika odgovarja (tako kot dedič) do višine vrednosti podedovanega oz. prevzetega premoženja ob smrti zapustnika. Za razbremenitev te odgovornosti je na njej dokazno breme o vrednosti prevzetega premoženja ob smrti zapustnika in o tem, da je bila ta že v celoti izčrpana.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Zemljiškoknjižno sodišče mora v primeru, ko je predlogu za glavni vpis predložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
obvezno zavarovanje v prometu – izguba zavarovalnih pravic
V primeru spremembe lastništva na vozilu v času trajanja zavarovanja zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik sklene pogodbo o obveznem zavarovanju.
Odgovornost zavarovanca in odgovornih oseb v primeru izgube zavarovalnih pravic je solidarna.
ureditev meje – določitev meje po močnejši pravici – soglasje strank - močnejša pravica – dokazna ocena
Le tedaj, ko je meja dokončno urejena v katastrskem postopku, se domneva močnejša pravica po tako določeni meji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Res se nasprotni udeleženec ni strinjal z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice, vendar to glede na določbo 3. odstavka 77. člena SZP ni bila ovira za dokončanje postopka za določitev meje na podlagi močnejše pravice. Kadar vrednost spornega prostora ne presega dvojnega zneska, do katerega v sodnem postopku odloča sodnik posameznik (4.000,00 EUR), uredi sodišče mejo po močnejši pravici brez soglasja strank.
izločitev sodnika – denarna kazen – zloraba procesnih pravic – dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065569
OZ člen 245, 335.
škoda – zastaranje terjatve – vzročna zveza – odgovornost zaradi opustitve obvestila pogodbene stranke
Tožeča stranka zatrjuje, da ni zahtevala plačila od dejanskih povzročiteljev, ker je terjatev do njih zastarala. Dokler dolžnik (povzročitelj odpadkov) ne poda ugovora zastaranja, ima tožeča stranka pravico in možnost od njega izterjati povrnitev stroškov, zato tožeči stranki (še) ni nastala škoda.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru druga toženka, to je nepremičninska družba, škode ni povzročila. Pri navedenih zneskih ne gre za škodo, temveč za zmanjšanje kupnine, tožnica pa je z navedenim zahtevkom delno že uspela zoper prvotoženko kot prodajalko.
oprava zapuščinske obravnave - pravica upnika zahtevati opravo zapuščinske obravnave - stranka v zapuščinskem postopku
Prvo sodišče je imelo v podatkih smrtovnice podlago za svojo odločitev, da ne opravi zapuščinske obravnave, upnik pa ni oseba, ki deduje, zato nima pravice zahtevati, da se obravnava opravi.
Tožena stranka, ki je aro prejela, za neizpolnitev pogodbe ni odgovorna, temveč je odgovorna tožeča stranka sama, glede na določbo 2. odst. 65. čl. OZ do vračila dvojne are ni upravičena. V 1. odst. 65. čl. OZ je določeno, da sme stranka, ki je aro prejela, prejeto aro obdržati v primeru, če je za neizpolnitev pogodbe odgovorna stranka, ki je aro dala. To pomeni, da tožeča stranka brez podlage zahteva vračilo tako dvojne are kot tudi plačane are.
Določili 920. člena ZOR in smiselno enako določilo 944. člena OZ sta kogentni določbi v smislu izključitve odgovornosti (nasprotno pogodbeno določilo je nično).
dedni dogovor – sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine – napaka volje – izpodbojen pravni posel
Dedni dogovor (sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine oz. zapuščine) je pogodba civilnega (obligacijskega) prava. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče po 3. odst. 214. čl. ZD tak sporazum v sklepu o dedovanju, kot pogodba civilnega (obligacijskega) prava pa je zaradi napak volje izpodbojen (primerjaj 94. čl. OZ). Ker je pravni posel zaradi napak volje veljavno sklenjen, a izpodbojen (pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi – 1. odst. 95. čl. OZ), zahtevek za razveljavitev pa je potrebno uveljavljati s tožbo (v primeru spora) z oblikovalnim (konstitutivnim) zahtevkom (naj sodišče pogodbo razveljavi), je pogodba veljavna, dokler se ne razveljavi.