izvršba na podlagi izvršilnega naslova – ugovor – zapuščina brez dedičev – prehod zapuščine na državo – univerzalna sukcesija – kaduciteta – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost prevzetega premoženja – trditveno in dokazno breme
Republika Slovenija, na katero po zakonu preide zapuščina brez dedičev, za dolgove zapustnika odgovarja (tako kot dedič) do višine vrednosti podedovanega oz. prevzetega premoženja ob smrti zapustnika. Za razbremenitev te odgovornosti je na njej dokazno breme o vrednosti prevzetega premoženja ob smrti zapustnika in o tem, da je bila ta že v celoti izčrpana.
pravočasnost napovedi pritožbe – spor majhne vrednosti
Pritožbene trditve glede utemeljenosti odločitve v sodbi niso pomembne in jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo. Navedene pritožbene trditve, bi namreč bile lahko učinkovite le pod pogojem, da bi jih tožena stranka uveljavljala v pravočasni pritožbi, ki bi sledila pravočasni napovedi pritožbe.
spor o avtorski pravici – pravila za postopek v sporu majhne vrednosti
Tožeča stranka je tožbo v predmetni zadevi vložila na podlagi določb ZASP. Gre za spor iz avtorske pravice, ki pa po določbi 444. člena ZPP ne štejejo za spore majhne vrednosti.
začasna odredba – prepoved izplačila bančne garancije – verjeten obstoj terjatve – zvijačno ravnanje – zloraba pravice iz garancije
Zvijačno ravnanje upravičenca do garancije je lahko podano tudi v primeru, če je upravičenec do garancije tisti, ki je povzročil, da naročnik garancije ni mogel izpolniti svojih pogodbenih obveznosti ali da je prišel v zamudo.
prodajna pogodba - prodajna komisija - pogodbena volja - nesporazum
Ker je sodišče ugotovilo, da je bil sklenjen dogovor o zapadlosti terjatev v plačilo v roku 30 dni od prejema blaga, da toženec ni periodično poročal o blagu, ki ga je prodal ,kot tudi, da mu tožnik ni dal papirjev, pod katerimi lahko blago prodaja, ter ob ugotovitvi glede načina obračuna DDV je navedeni dogovor pravilno štelo za kupoprodajno pogodbo in ne za prodajno komisijo.
nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse ob vložitvi napovedi pritožbe - nepopolna vloga - napoved pritožbe
Pritožbene navedbe, da bi tožeča stranka sodno takso za pritožbo morala plačati šele, ko bi pritožbo zoper sodbo vložila in ne že pred izdajo obrazložene sodne odločbe, so neutemeljene, saj ZPP-D v 1. odst. 105.a člena določa, da je treba sodno takso za napoved pritožbe plačati ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2, 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 2-5, 3, 3/1, 4.
nagrada stečajnega upravitelja – nagrada za delo stečajnega upravitelja – vrednost vnovčene razdelitvene mase – uporaba odredbe
Ker že iz predloga stečajne upraviteljice izhaja, da v obravnavanem primeru uporaba kriterijev iz 2. do 5. točke 2. člena Odredbe ni bistveno vplivala na višino odmerjene nagrade, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo upraviteljici nagrado ob upoštevanju zneska vnovčene razdelitvene mase po postavki I. tabele iz prvega odstavka 3. člena Odredbe in v zadostni meri podalo razloge o utemeljenosti odmerjene nagrade po višini.
izbrisna tožba – protiustavnost zakonskega določila, na podlagi katerega je bil opravljen vpis v zemljiško knjigo – uveljavljanje vračila nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
Ker je določba 38. člena ZZelP protiustavna, so vpisi, ki so bili na njeni podlagi opravljeni v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavni. To velja ne glede na to, ali so bili vpisi opravljeni pred ali po izdaji odločbe US RS.
verjetnost terjatve na ugotovitev očetovstva – začasna odredba o preživljanju skupnih otrok – ogroženost otrokovega preživljanja
Ker gre pri ugotovitvi očetovstva za občutljivo statusno vprašanje, je treba biti pri presoji verjetnosti terjatve (v okviru postopka za izdajo začasne preživninske odredbe) previden. Stopnja previdnosti pa je odvisna tudi od tega, kako ogroženo bi bilo otrokovo preživljanje, če začasna odredba ne bo izdana.
odškodnina za razlaščeno zemljišče – status zemljišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče odločilen status zemljišča pred sprejetjem prostorskega izvedbenega načrta (odloka ali uredbe o lokacijskem načrtu), ki je podlaga za razlastitev, oziroma je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred sprejetjem akta, s katerim je bilo spremenjeno v nezazidano stavbno zemljišče.
OZ člen 99. ZZZDR člen 52, 52/1. ZZK-1 člen 243, 243/2-1, 244. ZPP člen 105, 108, 108/1, 180, 180/1, 273, 318, 318/1.
sprememba tožbe – nesklepčna tožba – poprava nesklepčne tožbe - ugotovitveni in oblikovalni tožbeni zahtevek – razpolaganje enega zakonca z deležem drugega zakonca na skupnem premoženju – ničnost ali izpodbojnost pravnega posla – izbrisna tožba – rok za vložitev tožbe
Tožba je spremenjena tudi v primeru, če tožnik namesto dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka uveljavlja ugotovitveni zahtevek oz. obrnjeno.
krivdna odškodninska odgovornost – gostinski lokal – padec zvočnika
Zvočnik, ki je tožnici, ki je sedela v lokalu za mizo, padel na glavo, je bil nameščen tako, da je bil v dosegu rok stoječega človeka, kar je po ugotovitvi izvedenca v nasprotju s standardom EN 349, ki predpisuje potrebno varnostno razdaljo. Podana je krivdna odgovornost lastnikov lokala.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odstop od pogodbe – odstop od pogodbe, če podjemnik ne odpravi napake – obligacija rezultata
Tožeča stranka ni upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala, saj ni dosegla rezultata, kot se je zavezala s podjemno pogodbo. Le uspešno opravljen, dokončan posel in s tem uresničen končni interes naročnika, pa je podlaga za to, da ima podjemnik pravico zahtevati plačilo od naročnika. Dela, ki jih mora zaradi dokončanja posla opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, sama po sebi niso vsebina njegove obveznosti.
ZIZ člen 270, 271. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZK-1 člen 73, 73/2.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - vknjižba lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu -postopek zavarovanja
Tako je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi nesporno dejstvo, da so bile nepremičnine, glede katerih je bila pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe vknjižena zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, prodane tretjemu - družbi. Ker je dolžnik pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda z vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaznambo upravičil, je vpis prepovedi obremenitve in odtujitve izgubil učinek (drugi odstavek 73. člena Zakona o zemljiški knjigi 1 – ZZK-1).
Določili 920. člena ZOR in smiselno enako določilo 944. člena OZ sta kogentni določbi v smislu izključitve odgovornosti (nasprotno pogodbeno določilo je nično).
uveljavljanje dednih pravic v pravdi - dediščinska tožba – vsebina zahtevka – dediščinska skupnost – dediči kot nujni sosporniki
Zahtevek, s katerim stranka uveljavlja dedno pravico, mora poleg ugotovitvenega dela o vrsti in vsebini dedne pravice vsebovati tudi dajatveni del, s katerim se od tožene stranke zahteva izročitev stvari oz. deleža teh stvari v last in posest.
Premoženje, o dedovanju katerega s sklepom o dedovanju še ni bilo odločeno, je skupno premoženje dedičev. Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Rezultat sodnega postopka ima podobne posledice kot razpolaganje, zato morajo v tovrstnih postopkih sodelovati vsi dediči, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani; tudi tisti, ki tožnikov zahtevek priznavajo. Nedeljivost zapuščine kot skupne lastnine narekuje stališče, da so dediči v tovrstnih sporih nujni sosporniki.
omejena poslovna sposobnost – osebni stečaj – poslovna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja – pravdna sposobnost fizične osebe, nad katero je začet postopek osebnega stečaja
V skladu s 386. členom ZFPPIPP sicer poslovna sposobnost dolžniku, zoper katerega je začet postopek osebnega stečaja, ni v celoti odvzeta, omejena pa je tako, da slednji ne more prosto sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Takšni pravni posli so tako brez pravnega učinka. To velja tudi v konkretnem primeru, saj je z omejitvijo dolžnikove poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP omejena tudi njegova pravdna (procesna) sposobnost v enakem obsegu. Konkretna pravdna zadeva pa je taka, da sodi med posle, glede katerih velja omejitev iz 386. člena.
dedni dogovor – sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine – napaka volje – izpodbojen pravni posel
Dedni dogovor (sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine oz. zapuščine) je pogodba civilnega (obligacijskega) prava. Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče po 3. odst. 214. čl. ZD tak sporazum v sklepu o dedovanju, kot pogodba civilnega (obligacijskega) prava pa je zaradi napak volje izpodbojen (primerjaj 94. čl. OZ). Ker je pravni posel zaradi napak volje veljavno sklenjen, a izpodbojen (pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost lahko zahteva, da se pogodba razveljavi – 1. odst. 95. čl. OZ), zahtevek za razveljavitev pa je potrebno uveljavljati s tožbo (v primeru spora) z oblikovalnim (konstitutivnim) zahtevkom (naj sodišče pogodbo razveljavi), je pogodba veljavna, dokler se ne razveljavi.
prepoved razpolaganja z nepremičninami, za katere obstaja možnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku – ničnost pravnega posla
Po 88. členu ZDen je ničen vsak pravni posel o razpolaganju z nepremičnino, sklenjen po uveljavitvi ZDen, glede katere je bila vložena zahteva za denacionalizacijo.