tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke – oporoka pred pričami – podpisi oporočnih prič – oblika oporoke
Bistvenega pomena je, da sta oporočni priči prepoznali oporoko kot tisto listino, ki sta jo takrat podpisali. Niso pa pravilne pritožbene navedbe, da ni jasno, kako je do sestave oporoke sploh prišlo. Iz izpovedb oporočnih prič je razvidno, kako je potekalo podpisovanje oporoke.
izločitev izvedenca – izločitveni razlogi – dvom v nepristranskost - odgovornost za drugega – vzgojnovarstveni zavod - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost vrtca – izvajanje nadzorstva – skrbnost dobrega strokovnjaka – padec otroka
Neupoštevanje mnenj izvedenca v drugih pravdnih postopkih oz. morebitna tamkajšnja slabša kvaliteta, kot tudi njihova istosmernost (vselej podana v korist toženih strank), ne morejo predstavljati izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
Vzgojiteljica oz. njena pomočnica sta otroke ustrezno peljali oz. spremljali tako, da je prva hodila spredaj, zadnja pa na koncu vrste. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja, da bi se otroci prerivali oz. porivali oz. da bi kakorkoli povzročali nered, kar pomeni, da škodnega dogodka tudi ni mogoče pripisati neustrezni vzgoji delavk vrtca njihovih varovancev. Zato je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da je padec mld. tožnika bil naključen. Za takšna naključja pa zavarovanec tožene stranke ne odgovarja.
odgovornost za škodo – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – čas čakanja na odmero odškodnine kot kriterij pri odmeri odškodnine – zavlačevanje postopka s strani ene od strank
Sodna praksa se je sicer izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Vendar pa mora imeti odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine. Nobenega od navedenih razlogov pa pritožnica ne zatrjuje. Zato ji na podlagi te okoliščine višja odškodnina ne more pripasti.
pogodbena kazen določena v predpogodbi – spletno oglaševanje – oblika predpogodbe – pobot odstopljene terjatve
Določba v predpogodbi, da bo glavna pogodba sklenjena v notarski obliki, ne pomeni, da same predpogodbe, ki niso sklenjene v takšni obliki, ne veljajo.
Predpogodba predstavlja samostojno pogodbo, zato se je mogoče v njej veljavno dogovoriti tudi o pogodbeni kazni zaradi kršitve predpogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063307
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2, 53, 53/1, 53/2, 55. ZPP člen 190. SPZ člen 11.
ugovor zoper sklep o izvršbi – pravno nasledstvo na predmetu izvršbe – odtujitev stvari, o kateri teče pravda – načelo stroge formalne legalitete – relevančna teorija – učinek pravnomočnosti sodbe na tretje osebe
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Vendar pa je o prehodu obveznosti po drugem odstavku 24. člena ZIZ mogoče govoriti šele potem, ko je bil izvršilni naslov že izdan.
O tem, kako naj se sprememba materialnopravnega položaja strank upošteva pri učinkovanju sodbe, ki je izdana po odtujitvi predmeta, se uporabljata dve teoriji, to sta relevančna in irelevančna. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera v obravnavani zadevi dalo prednost relevančni teoriji.
Namen določbe 190. člena ZPP je v zavarovanju položaja tožeče stranke v pravdnem postopku oziroma upnika v sledečem izvršilnem postopku. Ob tem pa je potrebno poudariti, da 190. člen ZPP nima nikakršnega učinka, če je pridobitelj po posebnih pravilih postal lastnik stvari.
ZPP člen 116, 156, 156/1, 343, 351. ZIZ člen 4, 4/3.
pravni interes za pritožbo - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - stroški, nastali z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženka lahko kadarkoli sodišču prve stopnje predlaga, da razveljavi potrdilo o pravnomočnosti sodbe in sklepa, ne more pa se zoper ugotovitev pravnomočnosti pritožiti, kljub temu da izpodbijani sklep vsebuje takšen pravni pouk. Z napačnim pravnim poukom namreč stranki ni mogoče dati pravnega sredstva, ki ga zakon ne predpisuje.
Stroški, ki nastanejo z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje, po 1. odstavku 156. člena ZPP vedno bremenijo stranko, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za stroške, ki jih je stranka povzročila po naključju, ki se je njej primerilo.
ZDen člen 60, 60/2, 88. ZPP člen 286b. ZUP člen 147, 147/3.
denacionalizirano premoženje - ničnost razpolaganja s podržavljenim premoženjem – vračilo v naravi – razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve – ugotovitvena tožba - pravni interes
Dokler je v teku denacionalizacijski postopek, upravičenec izkazuje pravni interes za ugotovitev ničnosti razpolaganja s podržavljenim premoženjem.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – vzročna zveza - deljena vzročnost – eggshell – lastnosti oškodovanca – degenerativne spremembe – manifestacija degenerativnih sprememb – valorizacija
Če se degenerativne spremembe pri oškodovancu do škodnega dogodka niso manifestirale, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. To pa ne velja za primer, ko so se pri oškodovancu že več kot 20 let pred škodnim dogodkom zaradi degenerativnih sprememb manifestirale težave in jih je škodni dogodek le še povečal.
Verjetnost je tista stopnja materialne resnice, ko so razlogi, ki govore v prid določenega dejstva, močnejši od tistih, ki govore proti njegovemu obstoju.
skupno premoženje – vložek posebnega premoženja v skupno premoženje
Skupno premoženje predstavlja skupek premoženjskih pravic zakoncev in je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, tako da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Zato vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja. Z vlaganji posebnega premoženja v nepremičnino, ki spada v skupno premoženje zakoncev, se namreč le poveča vrednost skupnega premoženja
Stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil podan tekom pravdnega postopka, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (v kolikor o njih ni bilo že odločeno tekom postopka).
zunajzakonska skupnost – pravne posledice zunajzakonske zveze – razmerje zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok – priznanje otroka – domneva očetovstva
Določilo 12. čl. ZZZDR govori o pravnih posledicah, ki so „zanju“, t.j. za partnerja enake, kot če bi sklenila zakonsko zvezo. Gre torej samo za posledice v medsebojnem razmerju partnerjev, tako na osebnem kot tudi premoženjskem področju. Razmerja zunajzakonskih partnerjev do skupnih otrok, pa zakon ne ureja.
URS člen 34, 39, 39/1. KZ člen 169, 169/1, 169/2, 169/3, 170, 170/1, 170/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 378, 378/4.
obrekovanje – razžalitev – verbalni delikt - dejstva – vrednostna sodba – zaničljiva kritika – zaničevalni namen - politična dejavnost
Predmet trditve pri kaznivem dejanju obrekovanja po prvem odstavku 170. člena KZ so dejstva, lahko tudi insinuacije, nikoli pa zaključki oziroma vrednostne sodbe. Tem je namenjeno kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 169. člena KZ.
predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov
Ureditve spornih razmerij med najemodajalcem in najemnikom najemodajalec ne more doseči z izbrisom najemnika iz sodnega registra brez likvidacije, ker temu postopek izbrisa po določbah ZFPPIPP ni namenjen.
pritožba zoper sklep o izbrisu – dopustnost pritožbe
Ker se za postopek izbrisa, če v oddelku VII.3 ZFPPIPP ni drugače določeno, po 429. čl. ZFPPIPP uporabljajo pravila postopka vpisa v sodni register, po 1. odst. 14. čl. ZSReg pa je zoper sklep o vpisu (tudi vpisu izbrisa) v sodni register pritožba dovoljena, je pritožba dovoljena tudi zoper ugotovitveni sklep o pravnomočnosti sklepa o obstoju izbrisnega razloga.
Ker do nesreče z obravnavanim delovnim strojem (stebrni vrtalni stroj) lahko vedno pride tudi iz nezakrivljenih razlogov (npr. slabost), saj so hoteni ali nehoteni posegi v delovno območje stroja povsem mogoči, četudi izrecno prepovedani, se toženka svoje objektivne odškodninske odgovornosti ne more rešiti. Tožnikov poseg v delovno območje stroja namreč ne more šteti za nepričakovanega, toženkino odgovornost pa zmanjšuje na 60%.
neupravičena pridobitev – podlaga, ki se ni uresničila – prosta presoja dokazov
Ker tožnik ni uspel dokazati podlage, zaradi izjalovitve katere naj bi utrpel neutemeljeno prikrajšanje, toženki pa bili neupravičeno obogateni, njegovemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Za odločitev o morebitni deljeni odgovornosti obeh udeležencev v prometni nezgodi po 2. odstavka 154. člena OZ je treba presoditi navedbo tožene stranke, da je voznica osebnega vozila prispevala k nastanku in posledicam nezgode s tem, da naj bi (preden je zagledala manever voznika tovornega vozila) vozila prehitro, več kot 130 km/h.