Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci v predmetni zadevi ne pride v poštev, saj se uporablja za tiste stavbe, v katerih so se etažni lastniki odločili za obračun stroškov za toploto na osnovi merilnih naprav, ki omogočajo določanje deležev porabljene toplote posamezne odjemne enote (3. člen Pravilnika). Iz spisa ne izhaja, da bi etažni lastniki takšen sporazum sprejeli, niti da bi imeli tehnične zmogljivosti, ki bi omogočale individualno odčitavanje porabljene toplote.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico
Ni jasno, na kakšni pravni podlagi bi zatrjevano pravno pravilo, da matična družba odgovarja za obveznosti podružnice v drugi državi le, če je deponiranih dovolj sredstev ali drugih oblik kritja pri matični banki („branch compensating deposit principle“), „kot del občega mednarodnega bančnega prava“ veljalo za depozitno razmerje med tožnikom in tretjo toženko.
Pravni prednik tožnikov I.T. ni užival spornih nepremičnin v dobri veri, da so njegova izključna lastnina, glede na to, da so bile sporne nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze I.T. in M.T. in zato predstavljajo njuno skupno premoženje.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah – sekundarni strah – poseg v osebnostno pravico
Strah, ki ga je tožnica trpela zaradi grožnje tožene stranka, da jo bo ubila, ne more biti kvalificiran kot sekundarni strah, ampak kot poseg v njene osebnostne pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060658
OZ člen 346, 347, 347/1. ZASP člen 153, 153/1, 153/2, 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
avtorske pravice - avtorska organizacija – občasne terjatve – zastaranje - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - tarifa - sprememba tarife - sporazum - enostranski akt
Plačilo honorarja se v skladu s pogodbo izvaja mesečno, zato terjatve zastarajo v 3-letnem zastaralnem roku za občasne terjatve.
Ker je ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
Zaznamba spora v zemljiški knjigi ima po določbi 2. odstavka 80. člena ZZK-1 za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oz. predznamovana z učinkom v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. V obravnavani zadevi pa je v zemljiški knjigi pri obeh nepremičninah vknjižena lastninska pravica na predlagatelja, zaradi česar takih učinkov v smeri varstva zemljiškoknjižnega vpisa ne potrebuje, saj je njegova pravica že vknjižena in s tem zavarovana. Zaznamba spora je mogoča le v primeru, kot tožeča stranka, katere lastninska pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi, sproži spor zoper toženca, ki je na teh nepremičninah vknjižen kot lastnik.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog za izostanek z naroka
Res je sicer, da mora odvetnik predvideti tudi nenadne oziroma izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Vendar pa je v konkretnem primeru tožnik tako tudi ravnal. Potem ko mu je odvetnik, s katerim se je že pravočasno in v naprej dogovoril za nadomeščanje na drugi obravnavi, šele zadnji hip sporočil, da se naroka ne bo mogel udeležiti, je takoj poklical kar tri druge kolege – odvetnike, vendar pa tudi ti tistega dne niso imeli časa, da bi ga lahko nadomeščali na drugem naroku, ki je bil razpisan prav tako v dopoldanskem času. Ker je moral nato že odhiteti na obravnavo v drugi zadevi, je lahko zgolj še obvestil sodišče po telefonu in poslal faks sporočilo sodišču ter upravičeno zaprosil za preložitev naroka v tej pravdi. Gre za situacijo, ki jo je mogoče opredeliti kot tako izjemno, da tožnik z okoliščinami, ki so mu preprečile udeležbo na naroku, ni bil dolžan niti ni mogel računati. Zato mu tudi ni mogoče očitati neskrbnosti.
OZ člen 393, 406. ZPP člen 286, 286b, 286b, 339/2-8.
solidarnost upnikov
Ker je bil tožnik le ena od pogodbenih strank podjemne pogodbe (na strani naročnikov) in je tudi plačal le del dogovorjenega plačila in ni trdil, da je solidarnost dogovorjena, ni zakonske podlage, da bi tožnik lahko od tožene stranke terjal zmanjšanje plačila v višini stroškov celotne sanacije strehe (enako velja tudi za primer, da bi se zahtevek obravnaval kot odškodninski).