začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - dokazovanje
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. V invalidskem postopku mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto v ugodnih klimatskih pogojih in v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Tožnik je bil skladno s to pravico premeščen na ustrezno delovno mesto. Ker je bil za delo na tem delovnem mestu (v skladu z omejitvami) v spornem obdobju zmožen, je neutemeljen tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe toženca in da se mu prizna bolniški stalež.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.
Tožena stranka je tista, ki mora skladno z določilom 1. odst. 399. člena ZGD-1 izkazati okoliščine, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
Sklep o odmeri sodne takse je v skladu z ZST ustrezen pravni naslov za postopanje po 29. členu ZST, kar pomeni, da sodišče po neuspešnem preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev, v nadaljnjem 15-dnevnem roku sporoči neizpolnitev taksne obveznosti pristojnemu davčnemu uradu, naj takso prisilno izterja. Izdaja plačilnih nalogov zatorej po ZST ni predvidena niti potrebna.
Dokler se kupec ne vknjiži v zemljiško knjigo, je lastnik nepremičnine še vedno prodajalec. Kupec ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe. Kupec, ki v času zaznambe izvršbe ni lastnik nepremičnine ali pa je to postal kasneje (z vknjižbo), mora trpeti izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika. To jasno izhaja iz določbe 170. člena ZIZ.
izvršba na nepremičninni - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – nepravnomočnost sklepa o izvršbi
ZIZ za zaznambo postopka v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke ne predvideva, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, ravno tako tega ne predvidevata določili 86. in 88. člena ZZK-1, ki urejata zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti.
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 112. člena in nasl. OZ tudi za sodno poravnavo.
Skladno z določbo 112. člena OZ spremenjene okoliščine stranko, ki se nanjo sklicuje, upravičujejo do razveze in ne do spremembe pogodbe - možnost, da ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je dana nasprotni stranki, ki želi pogodbo vzdržati v veljavi.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
oprostitev plačila sodne takse – obseg in vsebina drugih sporov kot kriterij
Dejstvo, da je tožeča stranka v drugem sporu dosegla oprostitev plačila sodne takse ne pomeni, da bi avtomatično morala tudi v tem sporu uspeti s svojim predlogom za oprostitev plačila sodne takse.
ZDen člen 64, 64/2, 88, 88/1, 88/2, 88/3. OZ člen 90, 90/2.
prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – možnost vrnitve nepremičnine - ničnost pravnih poslov – prepoved razpolaganja manjšega pomena
Določilo 1. odstavka 88. člena ZDen uzakonja prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. S to prepovedjo je nepremičnina, na kateri stoji stanovanje, ki je predmet kupoprodajne pogodbe, izvzeta iz pravnega prometa. Namen tega predpisa je, da se začasno do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, ustavi promet s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije. Obstoj dolžnosti vrnitve pa je treba tolmačiti kot možnost vrnitve, in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja.
Prepoved razpolaganja, ki jo uzakonja ZDen v 88. členu, ne pomeni prepovedi manjšega pomena. Gre namreč za zakonsko določeno prepoved razpolaganja (ius cogens).
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – zelo hud primer po Fischerjevi lestvici – trditvena podlaga – stroški zdravljenja – izgubljen zaslužek
Stranki ni treba ob tako obsežnih zdravstvenih posegih v svoji trditveni podlagi drobnjakarsko povzeti vsako nevšečnost, ki jo je med zdravljenjem prestala in ki se domneva glede na način zdravljenja zadobljenih poškodb.
Tožnik bi moral storiti vse, da se obseg škode ne bi povečeval, torej tudi koristiti možne socialne transfere v Republiki Sloveniji na področju zobozdravstvenega varstva.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - ugovor sukcesivnega zastaranja - zakonske zamudne obresti