pravni interes za pravdo - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Neprijava terjatve v stečajnem postopku sama po sebi ne pomeni izgube pravnega interesa tožeče stranke za vodenje pravde. Neprijava terjatve v stečajnem postopku ima namreč v skladu s 5. odst. 296. čl. ZFPPIPP materialnopravne učinke v smislu prenehanja terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika. Enak učinek ima tudi nepredlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v smislu 7. odst. 301. čl. ZFPPIPP. Vprašanje obstoja terjatve, na katerem utemeljuje tožbeni zahtevek tožeča stranka, pa je vprašanje meritornega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem mora odločiti sodišče s sodbo.
Tožnik je bil oproščen plačila vseh stroškov pravdnega postopka. Kar pomeni, da je bil oproščen svojih stroškov, ne pa stroškov nasprotne stranke v primeru, da v pravdi ne bi uspel. Oprostitev stroškov postopka namreč obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. člena ZPP). Prvo sodišče, ko je odločalo o stroških, je odločalo o stroških tožene stranke in ne tožnika.
Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
ZZK-1 člen 16, 86, 86/1, 90, 90/1. ZIZ člen 45, 45/3.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova opravita pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Zemljiškoknjižno sodišče je na izdani sklep o izvršbi vezano tudi v tem smislu, da mora terjatev, za katero vknjiži hipoteko, navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
ZPIZ-1 člen 3, 7, 250, 455. ZPIZ/92 člen 254. ZPIZVZ člen 1, 5, 5/2. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - bivši vojaški zavarovanci - odločba ustavnega sodišča
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu, tako da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Glede na to, da tožnik pri zavodu ni bil nikdar zavarovan (niti ni bil zavarovan pri pravnih prednikih zavoda), navedena določba zanj pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne pride v poštev.
ZTel-1, v 1. odstavku 113. člena sicer določa pristojnost upravnega organa, to je ATRP, za reševanje sporov med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnosti, vendar pa je pristojnost ATRP po izrecni določbi zakona omejena na spore, ki jih določa sam ZTel-1. Med temi spori ni sporov premoženjskopravne narave v zvezi z neupravičeno obogatitvijo enega od udeležencev v telekomunikacijskih dejavnostih.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZOZP člen 7, 22. OZ člen 131.
razveljavitev odločbe v sporu majhne vrednosti – sprememba lastnika vozila med trajanjem zavarovanja – avtomobilsko zavarovanje – lastništvo vozila
Sprememba lastništva vozila sama po sebi ne pomeni tudi prenehanja veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe. Po 22. členu ZOZP v primeru, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti lahko razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
Tožena stranka je tista, ki mora skladno z določilom 1. odst. 399. člena ZGD-1 izkazati okoliščine, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/1, 339/1-8- ZPIZ-1 člen 261.
načelo kontradiktornosti - priznanje invalidnosti
V kolikor obstajajo neskladja med mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje ter med priloženo medicinsko dokumentacijo glede odločilnih dejstev, sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga stranke, da se ta dejstva ugotovijo tudi z izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne specialnosti. Zavrnitev takšnega dokaza bi bila utemeljena le v primeru, če bi bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno z izvedbo drugih dokazov. V nasprotnem primeru pa pride do kršitve pravice stranke do izjave v postopku oziroma do obravnavanja pred sodiščem.
naročilo – podjemna pogodba – zaloge – proizvodnja detergentov
Skladno s 641. OZ je naročnik dolžan prevzeti delo, če je bilo slednje izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla. V konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje plačilo računa, izstavljenega za izdelavo detergentov in mehčalcev. Za uporabo omenjenega materialno pravnega pravila je zato ključna ugotovitev dejstva, ali je bilo delo naročeno in izvedeno v skladu s pogodbo in pravili posla.
imenovanje stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja
Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.
Dokler se kupec ne vknjiži v zemljiško knjigo, je lastnik nepremičnine še vedno prodajalec. Kupec ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe. Kupec, ki v času zaznambe izvršbe ni lastnik nepremičnine ali pa je to postal kasneje (z vknjižbo), mora trpeti izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika. To jasno izhaja iz določbe 170. člena ZIZ.
preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini – stavbno zemljišče v družbeni lastnini
Ugotovitev, da je pravna prednica tožeče stranke prenesla pravico uporabe na spornih parcelah na pravno prednico druge tožene stranke, in ugotovitev, da je imela prva tožena stranka po dokončani gradnji na teh parcelah na podlagi odločbe pravne prednice tožnice obveznost na drugo toženo stranko prenesti (svojo začasno pridobljeno) pravico uporabe, izključujeta sklepanje, da bi lahko bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnica pravice uporabe tožnica. Že to pa zadošča za presojo, da njen zahtevek na pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL ne more biti utemeljen.
Pri zdravljenju ni mogoče govoriti o nevarni dejavnosti, zaradi katere bi bilo upravičeno uporabiti pravilo o objektivni odgovornosti zaradi ogrožanja, ampak zdravstvena ustanova vselej odgovarja krivdno. Kadar zdravstvena ustanova opravi poseg v soglasju z bolnikom, je razmerje med zdravstveno ustanovo in bolnikom pogodbene narave, zdravstvena ustanova pa je objektivno odgovorna za ravnanje svojih delavcev.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben, pri čemer je kot merilo treba vzeti ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste.
spremenjene okoliščine - izguba v poslovanju in finančna nelikvidnost kot spremenjene okoliščine - eventualna nasprotna tožba - stroški postopka
Izguba v poslovanju kot tudi finančna nelikvidnost sama po sebi ne more predstavljati pravno upoštevne spremenjene okoliščine. Lahko se kaže samo kot posledica nastopa spremenjenih okoliščin, ne pa kot takšna okoliščina sama. Pri institutu spremenjenih okoliščin je bistvenega pomena kriterij uravnoteženosti interesov obeh pogodbenih strank. Stranka pogodbe, ki ni dala vsaj toliko, kot je dobila, se na nepravičnost ohranitve pogodbe v veljavi, ne more uspešno sklicevati.
Eventualna nasprotna tožba je dopustna. Ker predstavlja obrambno sredstvo tožene stranke, ima tožena stranka mnogokrat pravni interes za nasprotno tožbo le v primeru, če bo zahtevku iz tožbe ugodeno. Breme neizpolnitve pogoja pri vložitvi pogojne nasprotne tožbe nosi njen vložnik.