zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.
pridobitev zastavne pravice – dobrovernost – lex commissoriae
Opustitev pridobitve verige pogodb, ki bi bila podlaga za zemljiškoknjižni vpis prvega toženca, ni dokaz slabe vere druge toženke, saj je prvi toženec drugi toženki zamolčal, da je po že sklenjeni pogodbi s tožnikoma, s katero je drugi toženki izkazal lastništvo zastavljenega stanovanja, sklenil še pogodbo s pridržkom lastninske pravice. Šele kombinacija prodajne pogodbe in povratne prodajne pogodbe je, kot je odločilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, privedla do ničnosti obeh pogodb (zaradi kršenja prepovedi lex commissoriae), za nedobrovernost pa bi morala biti toženka z njo seznanjena.
stroški postopka – uspeh v postopku – uspeh po temelju in po višini
V sodni praksi je v primeru,
ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.
izvajanje zaporne kazni – nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost zavoda za prestajanje kazni zapora – fizični napad sojetnika – skrbno ravnanje – zagotavljanje varnosti in reda - nenaden napad – objektivna odgovornost
Izvajanje zapornih kazni, četudi gre praviloma za sobivanje z ostalimi zaporniki v istem prostoru, brez dvoma ne predstavlja nevarne dejavnosti. Za škodo, ki naj bi jo tožnik utrpel zaradi fizičnega napada sojetnika, tožena stranka zato ni odgovorna po pravilih o objektivni odgovornosti.
Delavci zavarovanca tožene stranke (pazniki v zaporu) so pred obravnavanim dogodkom glede zagotavljanja varnosti ter reda in discipline pri zapornikih ravnali skladno z določili Pravilnika o izvrševanju nalog paznikov. Tudi drugačna organizacija oziroma večje število paznikov ne bi moglo preprečiti nenadnega in nerazložljivega napada sozapornika na tožnika.
objektivna odškodninska odgovornost železnice – vlak - prehod čez železniško progo - prečkanje proge izven prehoda – sokrivda – alkoholiziranost - prispevek oškodovanca
Železnice objektivno odgovarjajo za škodo, nastalo pri tem, ko poškodovanec prečka tire. To ni povsem nepričakovano, če se zgodi na mestu, kjer je to zelo pogosto, da je to opazno tudi zaradi uhojene steze in kjer tudi nesreče niso redke. Oškodovanec, ki je tam prečkal tire, pa jih ne bi smel, in je bil pod močnim vplivom alkohola (2,33 – 2,39 g/ na kg), je za nesrečo sam kriv 80 %.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
Ker sta tožeči stranki v sporu uspeli le delno, in sicer glede spremembe izpodbijanih odločb v zvezi s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, nista pa uspeli s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti, glede na uspeh v pravdi nista upravičeni do povrnitve vseh stroškov, temveč le do sorazmernega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064208
OZ člen 132, 168.
izgubljeni dobiček – nesklepčnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka je posledica nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na obstoj in višino škode. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim izgubljenim dobičkom podala le trditve o prihodkih, ki bi jih ustvarila, če zatrjevanega škodnega dogodka ne bi bilo, ne pa tudi trditev o odhodkih, ki bi ji nastali v zvezi z opravljanjem dejavnosti v relevantnem obdobju.
ZPIZ-1 člen 187. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, se prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici.
imenovanje stečajnega upravitelja - procesna legitimacija za vložitev pritožbe zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja
Pritožnik bi imel pravico do pritožbe zoper sklep v delu, ki se nanaša na imenovanje stečajnega upravitelja, le v kolikor bi bilo to v ZFPPIPP izrecno določeno, kar pa ni.
Tožena stranka je tista, ki mora skladno z določilom 1. odst. 399. člena ZGD-1 izkazati okoliščine, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
naročilo – podjemna pogodba – zaloge – proizvodnja detergentov
Skladno s 641. OZ je naročnik dolžan prevzeti delo, če je bilo slednje izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla. V konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje plačilo računa, izstavljenega za izdelavo detergentov in mehčalcev. Za uporabo omenjenega materialno pravnega pravila je zato ključna ugotovitev dejstva, ali je bilo delo naročeno in izvedeno v skladu s pogodbo in pravili posla.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZOZP člen 7, 22. OZ člen 131.
razveljavitev odločbe v sporu majhne vrednosti – sprememba lastnika vozila med trajanjem zavarovanja – avtomobilsko zavarovanje – lastništvo vozila
Sprememba lastništva vozila sama po sebi ne pomeni tudi prenehanja veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe. Po 22. členu ZOZP v primeru, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti lahko razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Dokler se kupec ne vknjiži v zemljiško knjigo, je lastnik nepremičnine še vedno prodajalec. Kupec ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe. Kupec, ki v času zaznambe izvršbe ni lastnik nepremičnine ali pa je to postal kasneje (z vknjižbo), mora trpeti izvršbo na podlagi predhodno pridobljene hipoteke upnika. To jasno izhaja iz določbe 170. člena ZIZ.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.