ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - zavrženje zahteve
Glede na to, da je bila sodna praksa v zvezi s priznavanjem delne pokojnine zavarovancem, ki opravljajo odvetniško dejavnost (kot tožnica), uveljavljena že pred izdajo dokončne odločbe toženke, zoper katero tožnica ni vložila pritožbe, tožnica z novo zahtevo ne more doseči ponovnega odločanja o njeni pravici do delne pokojnine (saj se od izdaje dokončne odločbe do ponovne zahteve niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila).
prehodne in končne določbe ZST-1 – sodna taksa za revizijo
V primeru, ko je bila sama revizija vložena sicer po uveljavitvi ZST-1, sam postopek pa je pričel teči pred uveljavitvijo tega zakona, je potrebno uporabiti postopek in tudi višino takse, kot je veljalo po ZST.
ZZK-1 člen 16, 86, 86/1, 90, 90/1. ZIZ člen 45, 45/3.
zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – vknjižba hipoteke
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova opravita pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Zemljiškoknjižno sodišče je na izdani sklep o izvršbi vezano tudi v tem smislu, da mora terjatev, za katero vknjiži hipoteko, navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
ZDen člen 64, 64/2, 88, 88/1, 88/2, 88/3. OZ člen 90, 90/2.
prepoved razpolaganja z nepremičnino, ki je predmet vrnitve v denacionalizacijskem postopku - razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – možnost vrnitve nepremičnine - ničnost pravnih poslov – prepoved razpolaganja manjšega pomena
Določilo 1. odstavka 88. člena ZDen uzakonja prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih obstaja dolžnost vrnitve. S to prepovedjo je nepremičnina, na kateri stoji stanovanje, ki je predmet kupoprodajne pogodbe, izvzeta iz pravnega prometa. Namen tega predpisa je, da se začasno do odločitve o zahtevku za denacionalizacijo, ustavi promet s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije. Obstoj dolžnosti vrnitve pa je treba tolmačiti kot možnost vrnitve, in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve premoženja.
Prepoved razpolaganja, ki jo uzakonja ZDen v 88. členu, ne pomeni prepovedi manjšega pomena. Gre namreč za zakonsko določeno prepoved razpolaganja (ius cogens).
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
ZPIZ-1 člen 187. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Zavarovancu, ki je dopolnil pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški ter je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izključno po predpisih ene ali obeh držav pogodbenic brez seštevanja zavarovalnih dob, se prizna pravica do starostne pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, prebite v tej državi pogodbenici.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
vknjižba lastninske pravice – pravnomočna sodba kot podlaga za vknjižbo – načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče je opravilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja in v korist nasprotnih udeležencev na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je sodišče tako predlagatelju kot nasprotnima udeležencema naložilo, da drug drugemu izstavita zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, katerih vpis se v obravnavani zadevi predlaga (5. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0062036
ZPP člen 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sodba na podlagi pripoznave – civilna kazen – sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov – sklepčnost zahtevka
Sodišče prve stopnje je v posledici nepopolne tožbe, ki ni obsegala določno postavljenega zahtevka v zvezi z višino civilne kazni, z izpodbijanim delom sodbe naložilo toženi stranki plačilo nedoločnega denarnega zneska. Tako ni jasno, o čem je sodišče prve stopnje odločilo, sodbe pa v tem delu tudi ni mogoče izvršiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0062048
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 17, 17/2. ZPPCP-1 člen 1. OZ člen 629, 629/1, 678, 678/1, 680, 680/1, 689, 689/1.
odgovornost prevoznika - napaka - malomarnost - oprostilni razlogi na strani prevoznika - oprostilni razlogi po cmr - mednarodni cestni prevoz - postanki prevoznika na poti - zavarovana relacija - nastanek zavarovalnega primera
Prevozniško odgovornost enako definirata tako OZ kot CMR, le ureditev splošnih oprostilnih razlogov je po CMR nekoliko drugačna. Po OZ se prevoznik reši odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala kot posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Po CMR pa je prevoznik oproščen odgovornosti, če je škodo povzročil upravičenec z napačnim ravnanjem, iz malomarnosti ali z navodili, ki niso bila dana kot posledica prevoznikove napake ali malomarnosti, ali če je škoda posledica naravne napake blaga ali okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Primerjava pokaže, da je tretji oprostilni razlog po CMR za prevoznika celo ugodnejši, glede na to, da ne vsebuje elementa zunanjosti dogodka. Po CMR je torej prevoznik med drugim oproščen odgovornosti, če je poškodba tovora posledica okoliščin, katerim se prevoznik ni mogel izogniti ali pa njihovih posledic ni mogel preprečiti. Merilo za presojo, ali je določen vzrok pričakovan, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Enako velja tudi za merilo za presojo, ali je bilo mogoče določen dogodek preprečiti in odvrniti. Oprostilni razlog je podan, če dogodka ne bi mogla preprečiti ali se mu izogniti oseba povprečnih lastnosti. Ne zahteva se absolutne neprepričljivosti ali neodvrnljivosti dogodka. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je prevoznik pokazal ustrezno skrbnost, saj se je vračal proti Sloveniji iz razlogov, ki niso bili na njegovi strani, in je prevoz opravljal na relaciji v skladu z navodilom tožeče stranke, pravilno parkiral na urejenem avtocestnem parkirišču v bližini slovensko – hrvaške meje pri Zagrebu in s tem v največji možni meri zmanjšal možnost nastanka škode na blagu, ki ga je prevažal, pri čemer je prevozniku nujno potrebno priznati pravico do postankov na poti, ki v konkretnem primeru glede na relacijo niso bili pretirani, saj se je prevoznik ustavil prvič.
Toženec ni izkazal obstoja okoliščin iz 104. člena SZ-1, zaradi katerih najemniku neprofitnega stanovanja ne bi bilo mogoče odpovedati najemne pogodbe, kljub temu da ni v celoti poravnal najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
O tem, kateri dokazi se izvajajo v skladu z 213. členom ZPP, odloča sodišče, to pa ne pomeni, da ima diskrecijsko pravico. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti argumentirana. S tem, ko sodišče za ugotovitev tožnikovih navedb glede relevantnih dejstev ni izvajalo predlaganih dokazov, ni ravnalo v skladu s formalnimi okvirji proste dokazne ocene, saj ta ni bila vestna in skrbna in je v posledici tega prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki bistveno vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe.
stroški postopka – uspeh v postopku – uspeh po temelju in po višini
V sodni praksi je v primeru,
ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov, uveljavljen princip ugotavljanja uspeha ločeno glede temelja in ločeno glede višine zahtevka.
invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v zadevi opr. št. I Pg 381/2005 izvedenec že ocenil vrednost opravljenih del, plačilo, katerih se v tem sporu uveljavlja, ne izhaja, da bo v njem tudi ugotovljen obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev v predmetni zadevi, v katerem se uveljavlja zahteva za dokončanje dogovorjenih del.
ZPP člen 116, 116/1, 224, 224/1, 224/3, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – javna listina – mnenje osebnega zdravnika psihiatra – časovna točka presoje upravičenosti razlogov
Zgolj dejstvo, da gre za mnenje osebnega zdravnika psihiatra še ne pomeni, da je podan dvom v resničnost mnenja. Mnenje zdravnika psihiatra je popolnoma transparentno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca psihiatra, ki ga je podala pritožnica, saj to v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Tožnik se glavne obravnave zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zato je podan upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Upravičenost razlogov za vrnitev v prejšnje stanje se ugotavlja na dan, ko bi dejanje moralo biti opravljeno.