Ker pri tožniku, pri katerem je ugotovljena čustveno neuravnovešena osebnostna motenost, ni ugotoviti invalidnosti (ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katerega je bil razporejen), temveč je v ospredju socialna problematika, njegova zahteva po razvrstitvi v I. (ali II., III.) kategorijo invalidnosti s priznanjem pravic na podlagi invalidnosti ni utemeljena.
Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP-D po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnin, ki so predmet zapuščine in tudi predmet izločitvenega zahtevka, vpisana zapustnica, ob takšni ugotovitvi, pa je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na vložitev tožbe napotilo dediča J. C., saj je njegova pravica ob ugotovljenem zemljiškoknjižnem stanju manj verjetna.
invalidnost - kategorija invalidnosti - invalid II. kategorije
Tožnik, ki je nezmožen opravljati delo pletilca zaradi bolezni, še nadalje pa je zmožen opravljati delo na delovnem mestu, ki ne zahteva dobrega globinskega vida, dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega globokega prepogibanja in dolgotrajne prisilne drže s polnim delovnim časom, se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do premestitve. Tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/1, 339/1-8- ZPIZ-1 člen 261.
načelo kontradiktornosti - priznanje invalidnosti
V kolikor obstajajo neskladja med mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje ter med priloženo medicinsko dokumentacijo glede odločilnih dejstev, sodišče ne sme zavrniti dokaznega predloga stranke, da se ta dejstva ugotovijo tudi z izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne specialnosti. Zavrnitev takšnega dokaza bi bila utemeljena le v primeru, če bi bilo dejansko stanje ustrezno razčiščeno z izvedbo drugih dokazov. V nasprotnem primeru pa pride do kršitve pravice stranke do izjave v postopku oziroma do obravnavanja pred sodiščem.
preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino – dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini – stavbno zemljišče v družbeni lastnini
Ugotovitev, da je pravna prednica tožeče stranke prenesla pravico uporabe na spornih parcelah na pravno prednico druge tožene stranke, in ugotovitev, da je imela prva tožena stranka po dokončani gradnji na teh parcelah na podlagi odločbe pravne prednice tožnice obveznost na drugo toženo stranko prenesti (svojo začasno pridobljeno) pravico uporabe, izključujeta sklepanje, da bi lahko bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanska imetnica pravice uporabe tožnica. Že to pa zadošča za presojo, da njen zahtevek na pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL ne more biti utemeljen.
Pri zdravljenju ni mogoče govoriti o nevarni dejavnosti, zaradi katere bi bilo upravičeno uporabiti pravilo o objektivni odgovornosti zaradi ogrožanja, ampak zdravstvena ustanova vselej odgovarja krivdno. Kadar zdravstvena ustanova opravi poseg v soglasju z bolnikom, je razmerje med zdravstveno ustanovo in bolnikom pogodbene narave, zdravstvena ustanova pa je objektivno odgovorna za ravnanje svojih delavcev.
Ravnanje zdravnika opredelimo kot nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben, pri čemer je kot merilo treba vzeti ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
sodna poravnava – tožba za razveljavitev sodne poravnave – ničnost sodne poravnave – aktivna legitimacija –pravica do sodnega varstva oseb, ki niso stranke sodne poravnave – razpis glavne obravnave
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočne sodne odločbe, jo je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V ZPP je kot izredno pravno sredstvo za izpodbijanje sodne poravnave predpisana tožba za razveljavitev sodne poravnave, ki pa jo lahko vloži le stranka, ki je sodno poravnavo sklenila, ne pa tudi tretja oseba. Ker tožnika nista bila stranki sodne poravnave, ki je predmet te pravde, tako s tožbo ne moreta zahtevati njene razveljavitve.
ZDR člen 137, 137/1, 137/3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/1, 229/2. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
nadomestilo plače – začasna zadržanost od dela – stvarna pristojnost
Zahtevek za plačilo nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela predstavlja delavčev denarni zahtevek, ki ga je tožnica povsem pravilno uveljavljala pri svojem delodajalcu. Ta je namreč na podlagi odločitve imenovanega zdravnika o začasni zadržanosti od dela dolžan obračunati in izplačati nadomestilo ter nato, če so za to izpolnjeni pogoji, zahtevati plačilo nadomestila od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gre za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za odločitev v takšnem sporu pristojno delovno in ne socialno sodišče.
ZPP člen 458, 458/1, 458/2. ZOZP člen 7, 22. OZ člen 131.
razveljavitev odločbe v sporu majhne vrednosti – sprememba lastnika vozila med trajanjem zavarovanja – avtomobilsko zavarovanje – lastništvo vozila
Sprememba lastništva vozila sama po sebi ne pomeni tudi prenehanja veljavnosti sklenjene zavarovalne pogodbe. Po 22. členu ZOZP v primeru, če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.
Pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v sporu majhne vrednosti lahko razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
pravni interes za pravdo - neprijava terjatve v stečajnem postopku
Neprijava terjatve v stečajnem postopku sama po sebi ne pomeni izgube pravnega interesa tožeče stranke za vodenje pravde. Neprijava terjatve v stečajnem postopku ima namreč v skladu s 5. odst. 296. čl. ZFPPIPP materialnopravne učinke v smislu prenehanja terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika. Enak učinek ima tudi nepredlaganje nadaljevanja prekinjenega pravdnega postopka v smislu 7. odst. 301. čl. ZFPPIPP. Vprašanje obstoja terjatve, na katerem utemeljuje tožbeni zahtevek tožeča stranka, pa je vprašanje meritornega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem mora odločiti sodišče s sodbo.
Tožnik je bil oproščen plačila vseh stroškov pravdnega postopka. Kar pomeni, da je bil oproščen svojih stroškov, ne pa stroškov nasprotne stranke v primeru, da v pravdi ne bi uspel. Oprostitev stroškov postopka namreč obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (2. odst. 168. člena ZPP). Prvo sodišče, ko je odločalo o stroških, je odločalo o stroških tožene stranke in ne tožnika.
ZPIZ-1 člen 3, 7, 250, 455. ZPIZ/92 člen 254. ZPIZVZ člen 1, 5, 5/2. UZITUL člen 14.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - bivši vojaški zavarovanci - odločba ustavnega sodišča
Državljan Republike Slovenije, ki je bil nazadnje zavarovan pri zavodu, pridobi pravico do pokojnine po splošnih predpisih pri zavodu, tako da se mu zavarovalna doba, dopolnjena po vojaških predpisih, upošteva kot zavarovalna doba, prebita pri zavodu, če ni z meddržavno pogodbo drugače določeno. Glede na to, da tožnik pri zavodu ni bil nikdar zavarovan (niti ni bil zavarovan pri pravnih prednikih zavoda), navedena določba zanj pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine ne pride v poštev.
ZTel-1, v 1. odstavku 113. člena sicer določa pristojnost upravnega organa, to je ATRP, za reševanje sporov med udeleženci v telekomunikacijskih dejavnosti, vendar pa je pristojnost ATRP po izrecni določbi zakona omejena na spore, ki jih določa sam ZTel-1. Med temi spori ni sporov premoženjskopravne narave v zvezi z neupravičeno obogatitvijo enega od udeležencev v telekomunikacijskih dejavnostih.
nastanek taksne obveznosti – taksna obveznost za pravdni postopek – postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine – prispetje spisa na pravdno sodišče
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da obveznost tožeče stranke za plačilo taksne obveznosti za redni postopek ni nastala, ker se sodni proces ni odvil, saj je taksna obveznost nastala tistega dne, ko je spis prispel na prvostopenjsko (Okrožno) sodišče in torej pred dnem 18. 01. 2010, ko je tožeča stranka sodišču poslala vlogo, s katero je umaknila izvršbo. Tudi poprejšnji delni umiki izvršbe z dne 09. 09. 2009 in 29. 09. 2009 niso upoštevni, ker jih je tožeča stranka podala po vložitvi dolžnikovega ugovora v izvršilnem postopku, torej ko se je pravda med strankama že začela. Morebitni predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je podan prepozno.
Za osebo, ki je starostno upokojena in se nato vpiše v register zasebnega športnega delavca pri ministrstvu, pristojnem za šport, se šteje, da opravlja pridobitno dejavnost, ki je enaka pridobitni dejavnosti samostojnih podjetnikov posameznikov. Tako je podana pravna podlaga za obvezen vstop v zavarovanje takoj ob vpisu v register.
Izvzem iz zavarovanja po 1. odst. 18. člena ZPIZ-1 je mogoče upoštevati le za naprej in je namenjen tistim zavarovancem, ki izkazujejo trajne težave v poslovanju podjetja in izključuje krajša obdobja finančnih težav, ki jih je mogoče reševati z olajšavami pri plačilu prispevkov.
Ker je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo toženca z dne 16. 9. 2008, s katero je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 12. 5. 2008 zavrnjena, sodišče preizkusi tožbo, vloženo zoper citirani odločbi, ne glede na to, kakšen je tožbeni zahtevek. O tožbenem zahtevku odloča vsebinsko, če so izpolnjene procesne predpostavke.
motenje posesti – ponovno motenje posesti – pogoji za izdajo sklepa o izvršbi zaradi ponovnega motenja posesti – izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu – vzpostavitev prejšnjega stanja
Pojmovno do ponovnega motenja posesti sploh ne more priti, če prejšnje posestno stanje ni bilo že vzpostavljeno, kar lahko vodi le k zaključku, da mora biti za izdajo sklepa o izvršbi po 229. členu ZIZ obveznost po prvotnem izvršilnem naslovu prostovoljno izpolnjena ali pa mora biti proti dolžniku opravljena izvršba.