zavrženje tožbe – res iudicata – identičnost zahtevka
Iz izreka (tenorja) sodbe res povzamemo, koliko je sodišče zahtevku ugodilo in koliko ne, toda predmet in obseg pravnomočnosti lahko določimo le z razlago celotne sodbe, torej tudi z dejanskega stanja in razlogov. Izrek sodbe, da se zavrne tožbeni zahtevek, je abstrakten in nam šele razlogi sodbe povedo, zakaj je zavrnjen. Šele razlogi nam tedaj pomagajo individualizirati zahtevek.
ZPP člen 318, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-8, 424.
subjektivna sprememba tožbe – kršitev načela kontradiktornosti – kršitev pravice do izjave - opustitev vročitve subjektivne spremembe tožbe – zamudni sklep – pravilna vročitev tožbe
Ker je tožnik spremenil ime toženca (subjektivna sprememba tožbe) z vlogo, ki pa novo označenemu tožencu ni bila vročena, sodišče ne bi smelo izdati zamudnega sklepa. Storjena je zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
zapustnikovi dolgovi – odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – vsebina sklepa o dedovanju – priznanje terjatve po zapustnikovem dediču
V skladu s 1. odstavkom 142. člena ZD dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove in sodišče prve stopnje tako lahko v sklep o dedovanju povzame priznanje oz. nepriznanje terjatve s strani dediča, v primeru spornih terjatev pa ne razčiščuje njihovega obstoja, saj lahko imetnik terjatve le-to na podlagi splošnih pravil uveljavlja v pravdi.
izvršba na nepremičninni - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – nepravnomočnost sklepa o izvršbi
ZIZ za zaznambo postopka v zemljiški knjigi in vknjižbo hipoteke ne predvideva, da bi moral biti sklep o izvršbi pravnomočen, ravno tako tega ne predvidevata določili 86. in 88. člena ZZK-1, ki urejata zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti.
Uporaba prekluzij je predpisana z namenom pospešitve postopka, torej v funkciji načela ekonomičnosti, in je dopustna, vse dokler ne prizadene pravice strank do izjave v postopku in zgolj disciplinira njihovo procesno aktivnost. Glede na takšen smisel ureditve in ob upoštevanju načel ter procesnih kavtel pravdnega postopka je torej jasno, da bistvena kršitev pravil postopka ne more biti podana, četudi sodišče prve stopnje pri odločanju upošteva trditve strank, ki so glede na citiran člen ZPP sicer prepozne, v kolikor je bila glede teh trditev nasprotni stranki zagotovljena pravica do izjave.
Določba 378. člen ZOR o zastaranju terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva, niso uporabljive, če ne obstaja neposreden pogodbeni odnos med dobavitelji in toženko.
Ker sta tožeči stranki v sporu uspeli le delno, in sicer glede spremembe izpodbijanih odločb v zvezi s pravico do premestitve na drugo delovno mesto, nista pa uspeli s tožbenim zahtevkom na razvrstitev v II. oziroma I. kategorijo invalidnosti, glede na uspeh v pravdi nista upravičeni do povrnitve vseh stroškov, temveč le do sorazmernega dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064208
OZ člen 132, 168.
izgubljeni dobiček – nesklepčnost
Zavrnitev tožbenega zahtevka je posledica nesklepčnosti tožbe v delu, ki se nanaša na obstoj in višino škode. Tožeča stranka je v zvezi z zatrjevanim izgubljenim dobičkom podala le trditve o prihodkih, ki bi jih ustvarila, če zatrjevanega škodnega dogodka ne bi bilo, ne pa tudi trditev o odhodkih, ki bi ji nastali v zvezi z opravljanjem dejavnosti v relevantnem obdobju.
ugotovitev deleža na skupnem premoženju - vračunanje daril v dedni delež - aktivna legitimacija dediča - zahtevek na uveljavitev lastninske pravice
Tožnika uveljavljata lastninskopravne zahtevke, saj sta kot dediča vstopila v pravice zapustnika in imata zato pravico uveljavljati zahtevke proti sodediču, ki je zapustnikov dolžnik. Dediči lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vlagajo tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kateremkoli veljavno pravnem temelju, razen na dednopravnem.
pripoznava tožbenega zahtevka – spor majhne vrednosti – opustitev odgovora na tožbo
V kolikor pritožba izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabo materialnega prava (višino odmerjene odškodnine), je treba pojasniti, da sodbe na podlagi pripoznave zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni mogoče izpodbijati.
Če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP-D po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR, se postopek nadaljuje po določbah zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.083,42 EUR.
Sama okvara dvigala še ne predstavlja nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, pač pa je nedopustna opustitev ukrepov za primer okvare. Res je sicer, da do poškodbe tožnice ne bi prišlo, če ne bi prišlo do okvare dvigala, saj v tem primeru tudi nedelovanje alarma ne bi povzročilo nadaljnjega teka dogodkov, vendar pa same okvare dvigala ni mogoče šteti kot samostojnega vzroka tožničine škode.
Pravilo o dopustnosti komuliranja zavarovalnine in odškodnine velja zgolj za osebna zavarovanja (življenjsko in nezgodno), ne pa za druge vrste zavarovanja. Iz tega razloga je, zaradi pravilne uporabe materialnega prava, potrebno odškodnino v višini 3.100,00 EUR, ki jo je iz naslova zavarovanja odgovornosti plačala zavarovalnica, v revaloriziranem znesku odšteti od prisojene odškodnine.
Bistvena za presojo razmerja med pravdnima strankama je njegova pravna opredelitev. Na podlagi 2. odstavka 15. člena ZHKS odgovarja ustanoviteljica Z. S, z.b.o. - v stečaju solidarno in neomejeno za poravnavo obveznosti H. S. – v stečaju. Med tožečimi strankami in družbo Z. S, z.b.o. - v stečaju torej obstoji odnos zakonitega poroštva.
Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne pomeni zmanjšanja porokove obveznosti. Porok je tako dolžan upnikom izpolniti celotno obveznost, ne glede na zmanjšano obveznost glavnega dolžnika. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva.
ZZVZZ člen 80, 80/4, 81, 81/2, 81/2-1. ZDSS-1 člen 63.
začasna nezmožnost za delo – invalidnost
Ker je tožnik skladno z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in je zmožen za delo z določenimi omejitvami, je sodišče prve stopnje njegovo začasno nezmožnost za delo pravilno ugotavljalo upoštevaje delo z omejitvami, za katerega je zmožen kot invalid III. kategorije.
začasna nezmožnost za delo - zmožnost za delo - invalid III. kategorije - pravica do premestitve - dokazovanje
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni. V invalidskem postopku mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto v ugodnih klimatskih pogojih in v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno. Tožnik je bil skladno s to pravico premeščen na ustrezno delovno mesto. Ker je bil za delo na tem delovnem mestu (v skladu z omejitvami) v spornem obdobju zmožen, je neutemeljen tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe toženca in da se mu prizna bolniški stalež.
Z začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe preneha pravica upnikov proti aktivnemu družbeniku. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da nadaljuje postopek z aktivnim družbenikom kot toženo stranko.
odkup stanovanja – stanovanjska pravica – pravočasnost zahteve za odkup – ugovor pasivne legitimacije
Za presojo ugovora zgrešene pasivne legitimacije je bistveno, ali je toženec solastniški delež na nepremičnini, ki zajema tudi stanovanje, ki je predmet tega postopka, prenesel na drugotoženca, zoper katerega je bila tožba umaknjena.