civilna odgovornost – kazenska odgovornost – razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo – indic – dokazovanje – nevarna dejavnost - dejavnost varovanja oseb in premoženja – objektivna odškodninska odgovornost
Obstoj civilnopravne obveznosti se presoja po pravilih civilnega prava in ob tem se pravdnemu sodišču nikoli ni potrebno opredeljevati, ali z obravnavanega dejanskega stanja, ki je podlaga nastanku civilne obveznosti, izhaja, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Iz nekega dejanja (historičnega dogodka) lahko izvira odškodninska obveznost tako v primeru, če to dejanje predstavlja tudi kaznivo dejanje, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Civilna odgovornost je namreč strožja od kazenske – kar je potrebno razumeti v smislu, da je prag kazenske odgovornosti višji kot prag civilne odgovornosti.
Ustaljeno je stališče sodne prakse, da dejavnost varovanja oseb in premoženja sama po sebi ni nevarna.
S tem ko država pobira lovske pristojbine, v ničemer ni poseženo v tožničino lastninsko pravico in zato tudi prikrajšanje ni podano. Lastnik gozdov svoje lastninske pravice ne more tržiti na ta način, da bi bil odplačni ponudnik lovskih območij. Tako je zato, ker mora lastninska pravica že po ustavi uresničevati tudi socialno funkcijo.
ZFPPIPP člen 131, 132, 132/1, 208, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28.
terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja - izterjava preživninske terjatve – prekinitev postopka izvršbe – posledice uvedbe osebnega stečaja – zakonita subrogacija – prednostna terjatev
Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe
Merilo, od kdaj teče rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, ne predstavlja trenutka pridobitve lastninske pravice tretjega. Pri štetju roka namreč ni bistveni neposredni učinek posameznega od več dejanj dolžnika, pač pa celotna aktivnost dolžnika, ki je usmerjena k oškodovanju upnikov. V spornem primeru je bila vložitev zemljiškoknjižnega predloga s strani dolžnika I. K., eno od dejanj, ki je privedlo do oškodovanja pritožnice in predstavlja skupaj s pripoznavo in na njeni podlagi izdano sodbo na podlagi pripoznave, enotno dejanje, ki ga je dolžnik pričel s pripoznavo in zaključil z vložitvijo predloga v zemljiško knjigo. Zato je tudi vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo šteti za dejanje, ki ga lahko pritožnica izpodbija na podlagi 255. do 260. čl. OZ. Ker so dolžnikova dejanja najprej z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki je povzročila izdajo sodbe na podlagi pripoznave, in nato še samoiniciativno realizacijo te sodbe v zemljiški knjigi z vložitvijo predloga za vpis lastninske pravice na ime tožene stranke, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno, več kot očitno vsa strmela k namenu oškodovati pritožnico, in so kot takšna vsa nedopustna, zadnje dejanje pa je dolžnik storil manj kot eno leto pred vložitvijo predmetne tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo štelo kot pravočasno (1. odstavek 257. člena OZ), pravilna.
klavzula rebus sic stantibus – zlom nepremičninskega trga – načelo enake vrednosti dajatev – zamuda - kavza
Z vidika kavze ter z vidika načela enake vrednosti dajatev utegne priti v času med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe do takšnih sprememb v zunanjem (dejanskem) svetu, da je uresničitev načela enake vrednosti dajatev porušena oziroma onemogočena, izpolnitev pa več ne ustreza kavzi pogodbe. Kadar je podan tak položaj, so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonsko predvidene klavzule rebus sic stantibus
Nagel in velik padec cen stanovanj (zlom nepremičninskega trga) je okoliščina, ki utemeljuje razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
pogodba o delu - pregled izvršenega dela – obveznost prevzeti delo – pravilo sočasne izpolnitve – soglasje volj – predložitev gradbenih dnevnikov
Glede na sklenjeno pogodbo je lahko smisel priložitve gradbenih dnevnikov zgolj v njihovi dokazni funkciji, torej v potrditvi opravljenega dela. Ker je sodišče z drugimi dokaznimi sredstvi ugotovilo, da je bilo delo opravljeno in potrjeno, dejstvo, da gradbeni dnevniki niso predloženi, ne more imeti odločilnega pomena.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi kot pogoj za zaznambo v zemljiški knjigi - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Iz 3. in 4. odst. 45. člena ZIZ res izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi.
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 25. ZS člen 72, 72/2. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - procesna predpostavka - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Če je stranka pred uveljavitvijo ZVPSBNO v postopku, ki je še tekel, vložila nadzorstveno pritožbo po ZS (čl. 72), je izpolnjena procesna predpostavka za uveljavljanje pravičnega zadoščenja zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 15. čl. ZVPSBNO.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 390, 390/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjskopravni zahtevek v obtožnem predlogu - zastaranje – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je v obtožnem predlogu šele naznanila, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, povsem utemeljeno pa sodišče prve stopnje izpostavlja, da tožeča stranka svojih navedb v obtožnem predlogu ni opredelila niti v tem smislu, da bi navedla zoper koga tak zahtevek namerava uveljavljati, glede na to, da je bil obtožni predlog vložen zoper vse tri policiste, ki so tožečo stranko obravnavali kritičnega dne, specificirala pa ga ni tudi po višini, nenazadnje pa je ugotoviti, da iz obtožnega predloga niti ne izhaja, kakšno obliko škode bi tožeča stranka hotela uveljaviti.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 188, 274, 274/1.
priznanje terjatve v stečajnem postopku – pravna korist za vodenje pravde – pravočasnost umika tožbe
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nima več pravne koristi za vodenje pravde glede na nesporno priznanje terjatve v stečajnem postopku. Po tej ugotovitvi ni mogoča drugačna odločitev sodišča, kot je zavrženje tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061392
ZPP člen 411, 413.
začasna odredba v družinskih sporih – pravdni stroški – prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upoštevati vse okoliščine primera.