pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
pogodba o delu - pregled izvršenega dela – obveznost prevzeti delo – pravilo sočasne izpolnitve – soglasje volj – predložitev gradbenih dnevnikov
Glede na sklenjeno pogodbo je lahko smisel priložitve gradbenih dnevnikov zgolj v njihovi dokazni funkciji, torej v potrditvi opravljenega dela. Ker je sodišče z drugimi dokaznimi sredstvi ugotovilo, da je bilo delo opravljeno in potrjeno, dejstvo, da gradbeni dnevniki niso predloženi, ne more imeti odločilnega pomena.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
klavzula rebus sic stantibus – zlom nepremičninskega trga – načelo enake vrednosti dajatev – zamuda - kavza
Z vidika kavze ter z vidika načela enake vrednosti dajatev utegne priti v času med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe do takšnih sprememb v zunanjem (dejanskem) svetu, da je uresničitev načela enake vrednosti dajatev porušena oziroma onemogočena, izpolnitev pa več ne ustreza kavzi pogodbe. Kadar je podan tak položaj, so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonsko predvidene klavzule rebus sic stantibus
Nagel in velik padec cen stanovanj (zlom nepremičninskega trga) je okoliščina, ki utemeljuje razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.
S tem ko država pobira lovske pristojbine, v ničemer ni poseženo v tožničino lastninsko pravico in zato tudi prikrajšanje ni podano. Lastnik gozdov svoje lastninske pravice ne more tržiti na ta način, da bi bil odplačni ponudnik lovskih območij. Tako je zato, ker mora lastninska pravica že po ustavi uresničevati tudi socialno funkcijo.
ZNP člen 119, 119/1. ZEN člen 73, 73-5, 93, 98, 98-7. ZZK-1 člen 12.
postopek za delitev solastne stvari – označba nepremičnine – kataster stavb – register nepremičnin – zemljiškoknjižni podatki
V postopku za delitev solastne stvari je treba glede opisa nepremičnine upoštevati tudi podatke katastra stavb oziroma podatke registra nepremičnin.
Zemljiška knjiga povzema podatke o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino iz katastra, ki je izvorna evidenca glede dejanskih razmerij v zvezi z nepremičnino, medtem ko je zemljiška knjiga izvorna evidenca glede pravnih razmerij na nepremičnini.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožena stranka ni imela dovoljenja za uporabo varovanih avtorskih del iz repertoarja tožeče stranke, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja pravno podlago za terjatev tožeče stranke določba 198. člena OZ o neupravičeni obogatitvi, ki se smiselno uporablja tudi za uporabo tuje pravice.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065535
OZ člen 512. ZZK-1 člen 9, 150.
uveljavljanje predkupne pravice solastnika - predkupna pravica - solastnina – tožbeni zahtevek pri uveljavljanju predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice
Subjektivni roki iz 2. odstavka 512. člena OZ za uveljavljanje predkupne pravice začne teči tedaj, kot je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje, neodvisno od dneva vknjižbe lastninske pravice na kupca, ki ni predkupni upravičenec.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen in tožba sklepčna le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
odgovornost zakonitega zastopnika društva – obveznosti društva – sklepčnost tožbe – odgovornost ustanoviteljev društva
Tožeča stranka bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile.
KZ člen 133, 133/1, 133/2. OZ člen 179. ZPP člen 2, 14, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14,458, 458/2.
zavrnitev dokaznega predloga - spor majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - potni stroški pooblaščenca stranke - nedovoljen pritožbeni razlog - vpogled v drug sodni spis - substanciran dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilen pravni pouk
S tem, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v spis delovnega sodišča, kjer je med pravdnima strankama v teku individualni delovni spor, uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa se po drugem odstavku 458. člena s pritožbo v sporu majhne vrednosti več ne more uspešno uveljaviti, omejitev pritožbenih razlogov v pravkar citiranem določilu pa ni mogoče zaobiti z vzročno-posledičnim sklicevanjem na kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer pa je takšna kršitev lahko podana le, v kolikor sodišče zavrne izvedbo (pravočasno predlaganega) dokaza v namen ugotovitve pravno relevantnih dejstev.
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 25. ZS člen 72, 72/2. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - procesna predpostavka - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Če je stranka pred uveljavitvijo ZVPSBNO v postopku, ki je še tekel, vložila nadzorstveno pritožbo po ZS (čl. 72), je izpolnjena procesna predpostavka za uveljavljanje pravičnega zadoščenja zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 15. čl. ZVPSBNO.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
Dejstvo, da pritožnik sodniku ne zaupa in ne verjame v njegovo pošteno sojenje, še ne pomeni utemeljenega razloga za izločitev sodnika. Za oceno pristranskosti se zahteva, da obstoji na strani sodnika takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku ustvari dvom v njegovo nepristranskost. Procesna napaka v prejšnjem postopku pa ni takšna okoliščina, ki bi sama po sebi kakorkoli kazala na sodnikovo pristranskost.
Glede na to, da je sklenitev in prav tako razveza zakonske skupnosti svobodna odločitev vsakega posameznika, mora za sodišče zadostovati, da eden izmed zakoncev sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.
ZOR člen 178, 178/2. ZVCP člen 27, 28, 30, 32, 41.
odškodninska odgovornost imetnikov motornih vozil – odgovornost v razmerju s stopnjo krivde
Ob tehtanju krivde za nesrečo je treba izhajati iz teze kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanim prispevkom k nastanku škode. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je odgovornost tožnika, ki je prekršil pravilo prednosti, večja od toženca, ki je, za več kot polovico, prekoračil dovoljeno hitrost.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – motenje posesti – zasedba nepremičnine
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nevarnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Takšne začasne pa so glede na razloge odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 275/97 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma.