stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – opustitev – vzročna zveza – povrnitev škode – deljena odgovornost – gospodarska javna služba – koncesija – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – koncesijska pogodba – subsidiarna odgovornost - državna cesta – upravljavec državne ceste
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 188, 274, 274/1.
priznanje terjatve v stečajnem postopku – pravna korist za vodenje pravde – pravočasnost umika tožbe
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nima več pravne koristi za vodenje pravde glede na nesporno priznanje terjatve v stečajnem postopku. Po tej ugotovitvi ni mogoča drugačna odločitev sodišča, kot je zavrženje tožbe.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožena stranka ni imela dovoljenja za uporabo varovanih avtorskih del iz repertoarja tožeče stranke, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja pravno podlago za terjatev tožeče stranke določba 198. člena OZ o neupravičeni obogatitvi, ki se smiselno uporablja tudi za uporabo tuje pravice.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe
Merilo, od kdaj teče rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, ne predstavlja trenutka pridobitve lastninske pravice tretjega. Pri štetju roka namreč ni bistveni neposredni učinek posameznega od več dejanj dolžnika, pač pa celotna aktivnost dolžnika, ki je usmerjena k oškodovanju upnikov. V spornem primeru je bila vložitev zemljiškoknjižnega predloga s strani dolžnika I. K., eno od dejanj, ki je privedlo do oškodovanja pritožnice in predstavlja skupaj s pripoznavo in na njeni podlagi izdano sodbo na podlagi pripoznave, enotno dejanje, ki ga je dolžnik pričel s pripoznavo in zaključil z vložitvijo predloga v zemljiško knjigo. Zato je tudi vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo šteti za dejanje, ki ga lahko pritožnica izpodbija na podlagi 255. do 260. čl. OZ. Ker so dolžnikova dejanja najprej z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki je povzročila izdajo sodbe na podlagi pripoznave, in nato še samoiniciativno realizacijo te sodbe v zemljiški knjigi z vložitvijo predloga za vpis lastninske pravice na ime tožene stranke, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno, več kot očitno vsa strmela k namenu oškodovati pritožnico, in so kot takšna vsa nedopustna, zadnje dejanje pa je dolžnik storil manj kot eno leto pred vložitvijo predmetne tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo štelo kot pravočasno (1. odstavek 257. člena OZ), pravilna.
nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060664
ZOR člen 206, 206/3. ZPP člen 339/2-14, 354, 354/1.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – povzročitelji, ki so delali neodvisno drug od drugega – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob nasprotujočih ugotovitvah, četudi temelječih na izvedenskem mnenju, je onemogočen odgovor na ključno pravno vprašanje v tej pravdi, ali gre tožencu pripisati izključno odgovornost za nastalo škodo ali pa obstaja morda tudi opustitev tretje osebe, ki ni spornega nadstreška označila z ustrezno prometno signalizacijo oziroma ustreznim prometnim znakom, ki bi opozarjal na višino oziroma prepovedoval vožnjo vozilom, ki presegajo višino nadstreška in v tem primeru za njuno deljeno odgovornost.
Zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe je potrebno pred izdajo vmesne sodbe rešiti vsa vprašanja, ki sodijo v podlago zahtevka, torej ali tožena stranka odgovarja za obveznost oziroma del obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061392
ZPP člen 411, 413.
začasna odredba v družinskih sporih – pravdni stroški – prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upoštevati vse okoliščine primera.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
ZFPPIPP člen 400, 400-4. ZPP člen 212, 285. ZS člen 109.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – materialno procesno vodstvo – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ne more iti na roko težnjam po neracionalnem obnašanju podjetnikov in potrošnikov, ki niso združljive z ustrezno skrbnostjo vsakega posameznika, da potrošnjo omeji, kolikor mu dopušča finančna situacija. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočalo dolžnikom, da trošijo več, kot jim dopušča finančno stanje, kar bi pripeljalo do tega, da bi bili upniki v večini nepoplačani, vodilo pa bi tudi vsesplošno plačilno nedisciplino in gospodarsko negotovost.
civilna odgovornost – kazenska odgovornost – razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo – indic – dokazovanje – nevarna dejavnost - dejavnost varovanja oseb in premoženja – objektivna odškodninska odgovornost
Obstoj civilnopravne obveznosti se presoja po pravilih civilnega prava in ob tem se pravdnemu sodišču nikoli ni potrebno opredeljevati, ali z obravnavanega dejanskega stanja, ki je podlaga nastanku civilne obveznosti, izhaja, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Iz nekega dejanja (historičnega dogodka) lahko izvira odškodninska obveznost tako v primeru, če to dejanje predstavlja tudi kaznivo dejanje, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Civilna odgovornost je namreč strožja od kazenske – kar je potrebno razumeti v smislu, da je prag kazenske odgovornosti višji kot prag civilne odgovornosti.
Ustaljeno je stališče sodne prakse, da dejavnost varovanja oseb in premoženja sama po sebi ni nevarna.