nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065535
OZ člen 512. ZZK-1 člen 9, 150.
uveljavljanje predkupne pravice solastnika - predkupna pravica - solastnina – tožbeni zahtevek pri uveljavljanju predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – subjektivni rok za uveljavljanje predkupne pravice
Subjektivni roki iz 2. odstavka 512. člena OZ za uveljavljanje predkupne pravice začne teči tedaj, kot je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje, neodvisno od dneva vknjižbe lastninske pravice na kupca, ki ni predkupni upravičenec.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen in tožba sklepčna le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
odgovornost zakonitega zastopnika društva – obveznosti društva – sklepčnost tožbe – odgovornost ustanoviteljev društva
Tožeča stranka bi morala, da bi zoper zakonitega zastopnika društva vložila sklepčno tožbo, zatrjevati, a) da je tožena stranka v svojo korist ali v korist koga drugega zmanjševala premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno ali fizično osebo preprečila povečanje premoženja in b) da je to počela, čeprav je vedela, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Dodatno pa bi morala zatrjevati tudi višino oškodovanja društva, saj odgovorne osebe po 3. odst. 6. člena ZDru-1 odgovarjajo za obveznosti društva le do višine oškodovanja društva, ki so ga s svojim ravnanjem povzročile.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – motenje posesti – zasedba nepremičnine
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nevarnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Takšne začasne pa so glede na razloge odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 275/97 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
Odpoved trajnega dolžniškega (obligacijskega) razmerja, kar sodna poravnava z dne 18.9.1990 nedvoumno je, ureja 333. člen OZ, po katerem ga, če trajanje tega razmerja ni določeno, lahko prekine vsaka stranka z odpovedjo.
OZ člen 255, 256, 256/1, 257, 257/1. ZPP člen 185, 286.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - odplačna razpolaganja - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - prekluzija
Za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255 čl. OZ, ki je bil sklenjen štiri leta po razvezi zakonske zveze, velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje), saj bivši zakonec ni povezana oseba v smislu 2. odst. 256. čl. OZ.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzije in pravila o spremembi tožbe služita istemu cilju – ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Zato je bodisi ob soglasju tožene stranke bodisi ob sodnikovi oceni, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, možno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (izven dodatnega pogoja nekrivde) tudi po prvem naroku, in sicer vse do konca glavne obravnave.
Zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe je potrebno pred izdajo vmesne sodbe rešiti vsa vprašanja, ki sodijo v podlago zahtevka, torej ali tožena stranka odgovarja za obveznost oziroma del obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe
Merilo, od kdaj teče rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, ne predstavlja trenutka pridobitve lastninske pravice tretjega. Pri štetju roka namreč ni bistveni neposredni učinek posameznega od več dejanj dolžnika, pač pa celotna aktivnost dolžnika, ki je usmerjena k oškodovanju upnikov. V spornem primeru je bila vložitev zemljiškoknjižnega predloga s strani dolžnika I. K., eno od dejanj, ki je privedlo do oškodovanja pritožnice in predstavlja skupaj s pripoznavo in na njeni podlagi izdano sodbo na podlagi pripoznave, enotno dejanje, ki ga je dolžnik pričel s pripoznavo in zaključil z vložitvijo predloga v zemljiško knjigo. Zato je tudi vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo šteti za dejanje, ki ga lahko pritožnica izpodbija na podlagi 255. do 260. čl. OZ. Ker so dolžnikova dejanja najprej z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki je povzročila izdajo sodbe na podlagi pripoznave, in nato še samoiniciativno realizacijo te sodbe v zemljiški knjigi z vložitvijo predloga za vpis lastninske pravice na ime tožene stranke, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno, več kot očitno vsa strmela k namenu oškodovati pritožnico, in so kot takšna vsa nedopustna, zadnje dejanje pa je dolžnik storil manj kot eno leto pred vložitvijo predmetne tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo štelo kot pravočasno (1. odstavek 257. člena OZ), pravilna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060664
ZOR člen 206, 206/3. ZPP člen 339/2-14, 354, 354/1.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – povzročitelji, ki so delali neodvisno drug od drugega – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob nasprotujočih ugotovitvah, četudi temelječih na izvedenskem mnenju, je onemogočen odgovor na ključno pravno vprašanje v tej pravdi, ali gre tožencu pripisati izključno odgovornost za nastalo škodo ali pa obstaja morda tudi opustitev tretje osebe, ki ni spornega nadstreška označila z ustrezno prometno signalizacijo oziroma ustreznim prometnim znakom, ki bi opozarjal na višino oziroma prepovedoval vožnjo vozilom, ki presegajo višino nadstreška in v tem primeru za njuno deljeno odgovornost.
ZFPPIPP člen 400, 400-4. ZPP člen 212, 285. ZS člen 109.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – materialno procesno vodstvo – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ne more iti na roko težnjam po neracionalnem obnašanju podjetnikov in potrošnikov, ki niso združljive z ustrezno skrbnostjo vsakega posameznika, da potrošnjo omeji, kolikor mu dopušča finančna situacija. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočalo dolžnikom, da trošijo več, kot jim dopušča finančno stanje, kar bi pripeljalo do tega, da bi bili upniki v večini nepoplačani, vodilo pa bi tudi vsesplošno plačilno nedisciplino in gospodarsko negotovost.
rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti – zakonski rok
Osemdnevni rok, v katerem lahko tožena stranka v sporu majhne vrednosti vloži pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke, je nepodaljšljiv zakonski rok.
ZFPPIPP člen 301, 301/8. ZPP člen 188, 274, 274/1.
priznanje terjatve v stečajnem postopku – pravna korist za vodenje pravde – pravočasnost umika tožbe
Pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da nima več pravne koristi za vodenje pravde glede na nesporno priznanje terjatve v stečajnem postopku. Po tej ugotovitvi ni mogoča drugačna odločitev sodišča, kot je zavrženje tožbe.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 390, 390/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjskopravni zahtevek v obtožnem predlogu - zastaranje – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je v obtožnem predlogu šele naznanila, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, povsem utemeljeno pa sodišče prve stopnje izpostavlja, da tožeča stranka svojih navedb v obtožnem predlogu ni opredelila niti v tem smislu, da bi navedla zoper koga tak zahtevek namerava uveljavljati, glede na to, da je bil obtožni predlog vložen zoper vse tri policiste, ki so tožečo stranko obravnavali kritičnega dne, specificirala pa ga ni tudi po višini, nenazadnje pa je ugotoviti, da iz obtožnega predloga niti ne izhaja, kakšno obliko škode bi tožeča stranka hotela uveljaviti.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi kot pogoj za zaznambo v zemljiški knjigi - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Iz 3. in 4. odst. 45. člena ZIZ res izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi.