pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 5.
javni uslužbenec – napredovanje – ocenjevanje
Ne glede na to, da je bil tožnik v času pred zaključkom napredovalnega obdobja imenovan za mentorja in da je v tem času pripravil mentorski načrt, je dejstvo, da je mentorstvo opravljal šele po poteku napredovalnega obdobja. Iz tega razloga mu tožena stranka pri oceni utemeljeno ni podala dodatnih točk iz naslova mentorstva.
ZDR člen 5, 57, 184. ZVZD člen 5, 6. OZ člen 131, 149, 150, 153.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Odškodninska odgovornost tožene stranke (zaposlitvene agencije) za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri delu pri uporabniku, h kateremu je bil napoten, ni izključena. Kot zaposlitvena agencija ima v razmerju do delavcev po določilih ZDR še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz sklenjenega delovnega razmerja, ki izvirajo iz tega položaja in jih ne more prenesti na uporabnika oziroma izvajalca. V kolikor pa jih pogodbeno prenese na uporabnika oziroma izvajalca, je to le njuno notranje razmerje, ki na pravice delavcev iz pogodbe o zaposlitvi ne more vplivati.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – opustitev – vzročna zveza – povrnitev škode – deljena odgovornost – gospodarska javna služba – koncesija – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja – koncesijska pogodba – subsidiarna odgovornost - državna cesta – upravljavec državne ceste
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – motenje posesti – zasedba nepremičnine
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nevarnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Takšne začasne pa so glede na razloge odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 275/97 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma.
ZNP člen 119, 119/1. ZEN člen 73, 73-5, 93, 98, 98-7. ZZK-1 člen 12.
postopek za delitev solastne stvari – označba nepremičnine – kataster stavb – register nepremičnin – zemljiškoknjižni podatki
V postopku za delitev solastne stvari je treba glede opisa nepremičnine upoštevati tudi podatke katastra stavb oziroma podatke registra nepremičnin.
Zemljiška knjiga povzema podatke o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino iz katastra, ki je izvorna evidenca glede dejanskih razmerij v zvezi z nepremičnino, medtem ko je zemljiška knjiga izvorna evidenca glede pravnih razmerij na nepremičnini.
ZFPPIPP člen 131, 132, 132/1, 208, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28.
terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja - izterjava preživninske terjatve – prekinitev postopka izvršbe – posledice uvedbe osebnega stečaja – zakonita subrogacija – prednostna terjatev
Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.
URS člen 26. ZVPSBNO člen 15, 25. ZS člen 72, 72/2. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nadzorstvena pritožba - procesna predpostavka - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Če je stranka pred uveljavitvijo ZVPSBNO v postopku, ki je še tekel, vložila nadzorstveno pritožbo po ZS (čl. 72), je izpolnjena procesna predpostavka za uveljavljanje pravičnega zadoščenja zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 15. čl. ZVPSBNO.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
OZ člen 255, 256, 256/1, 257, 257/1. ZPP člen 185, 286.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - odplačna razpolaganja - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - prekluzija
Za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255 čl. OZ, ki je bil sklenjen štiri leta po razvezi zakonske zveze, velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje), saj bivši zakonec ni povezana oseba v smislu 2. odst. 256. čl. OZ.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzije in pravila o spremembi tožbe služita istemu cilju – ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Zato je bodisi ob soglasju tožene stranke bodisi ob sodnikovi oceni, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, možno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (izven dodatnega pogoja nekrivde) tudi po prvem naroku, in sicer vse do konca glavne obravnave.
pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 390, 390/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 354.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjskopravni zahtevek v obtožnem predlogu - zastaranje – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je v obtožnem predlogu šele naznanila, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, povsem utemeljeno pa sodišče prve stopnje izpostavlja, da tožeča stranka svojih navedb v obtožnem predlogu ni opredelila niti v tem smislu, da bi navedla zoper koga tak zahtevek namerava uveljavljati, glede na to, da je bil obtožni predlog vložen zoper vse tri policiste, ki so tožečo stranko obravnavali kritičnega dne, specificirala pa ga ni tudi po višini, nenazadnje pa je ugotoviti, da iz obtožnega predloga niti ne izhaja, kakšno obliko škode bi tožeča stranka hotela uveljaviti.
zaznamba sklepa o izvršbi – pravnomočnost sklepa o izvršbi kot pogoj za zaznambo v zemljiški knjigi - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za samo zaznambo in zemljiškoknjižno sodišče zato tudi ni dolžno preverjati, ali je sklep pravnomočen ali ne. Iz 3. in 4. odst. 45. člena ZIZ res izhaja, da izvršilno sodišče izdani sklep, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, javni knjigi zaradi zaznambe pošlje šele po pravnomočnosti, vendar pa to ne pomeni, da bi imelo zemljiškoknjižno sodišče možnost odločiti, da se zaznamba, če ugotovi, da sklep še ni pravnomočen, ne opravi.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
ZFPPIPP člen 400, 400-4. ZPP člen 212, 285. ZS člen 109.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – materialno procesno vodstvo – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ne more iti na roko težnjam po neracionalnem obnašanju podjetnikov in potrošnikov, ki niso združljive z ustrezno skrbnostjo vsakega posameznika, da potrošnjo omeji, kolikor mu dopušča finančna situacija. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočalo dolžnikom, da trošijo več, kot jim dopušča finančno stanje, kar bi pripeljalo do tega, da bi bili upniki v večini nepoplačani, vodilo pa bi tudi vsesplošno plačilno nedisciplino in gospodarsko negotovost.