reparacija – reintegracija – odpoved pogodbe o zaposlitvi
V kolikor je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zavrnjen, tožbeni zahtevek za reparacijo in reintegracijo ni utemeljen.
SPZ člen 44, 217. ZTLR člen 54. ZPP člen 360, 360/1.
priposestvovanje služnosti poti – trenutek priposestvovanja – dogovor o priznanju služnosti – učinek vpisa služnosti v zemljiško knjigo
Kasneje podpisana pogodba o priznanju služnosti ni ustvarila služnosti poti, temveč je služnost nastopila po samem zakonu po poteku priposestvovalne dobe. Pogodba o priznanju služnosti poti omogoča vpis služnosti v zemljiško knjigo brez pravnomočne ugotovitvene sodbe, vpis v zemljiško knjigo pa ni konstitutivne narave.
poseg v ustavno pravico do sodnega varstva – zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Določilo 108/2 člena ZPP je bilo v času odločanja še v veljavi. Odločitvi kljub temu ni mogoče priznati legitimnosti, ker je z njo poseženo v tožnikovo ustavno pravico do sodnega varstva, ki se uresničuje neposredno na podlagi ustave.
ZZVZZ člen 94. OZ člen 132, 179. POZZ člen 263, 244.
odškodninska odgovornost zavoda – protipravnost
Ravnanje toženca, ki je tožniku z odločbo zaključil bolniški stalež, ni bilo protipravno. Napake v postopku, pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – nova škoda – elementi odškodninskega delikta
V času odločanja o odškodnini za nepremoženjsko škodo ponovna operacija, kateri je bil podvržen tožnik, ni bila predvidena. Zaradi operacije je prestajal dodatne bolečine, neugodnosti in strah, utrpel je novo škodo, ki ni bila pričakovana. Iz tega razloga je upravičen do dodatne odškodnine ob predpostavki, da so glede odgovornosti tožene stranke podani vsi elementi odškodninskega delikta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0007203
ZS člen 101, 101/2, 101/2-4, 103, 103/2. TRIPS člen 1, 1/2.
spor iz intelektualne lastnine - izključna krajevna pristojnost – avtorski spor
Predmet te pravde je avtorskopravni spor, avtorske in sorodne pravice pa, upoštevajoč 1. poglavje 2. dela v zvezi z 2. odstavkom 1. člena TRIPS, pomenijo del intelektualne lastnine. V sporih iz intelektualne lastnine pa je na podlagi določila 2. odst. 103. člena ZS v zvezi s 4. točko 2. odst. 101. člena istega zakona na prvi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
parcelna številka – zemljiška knjiga – kataster – identifikacijski znak - poočitba
Ob opisanih pristojnostih pri evidentiranju stanja nepremičnine pa mora zaradi varnosti pravnega prometa in varstva lastninske pravice, nenazadnje pa tudi zaradi povezanosti obeh izvornih evidenc, ob kasnejšem predlogu za glavni vpis zemljiškoknjižno sodišče preizkusiti, ali je nepremičnina, ki je v listini, ki je predložena za vpis, označena s starim podatkom oz. identifikacijskim znakom nepremičnine, tista, na katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi po poočitbi že označena z novim identifikacijskim znakom.
podjem – obličnost podjemne pogodbe – napake na delu – grajanje napak
V 24. členu osnovne pogodbe določena obličnost za spremembe in dopolnitve pogodbe, pa je razumeti, da je določena le v dokazne namene.
Ni res, da bi se obseg in kvaliteta del morala ugotavljati le s situacijami. Tožeča stranka je namreč toženi stranki izstavljala mesečne račune, v katerih so vsebovani podatki o vrsti, količini in ceni izvedenih in zaračunanih del. Ti bi tako lahko služili toženi stranki kot podlaga za morebitne ugovore.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER - POGODBENO PRAVO
VSK0004744
ZIZ člen 107, 163, 163/4b, 165, 165/2, 165/3. ZNVP člen 37. OZ člen 86, 86/2. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 47, 47/2.
izvršba na delež družbenika - vpis zaznambe sklepa o izvršbi v sodni register - pridobitev zastavne pravice na deležu družbenika - prepoved razpolaganja z deležem - oprava rubeža - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z deležem - učinki vpisa prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji - prepoved sklenitve pogodbe eni stranki
Zakon ne določa, da ima prepoved razpolaganja iz 2. odst. 165. čl. ZIZ kakšne drugačne učinke mimo zgoraj navedenega (rubež) oziroma da ima vpis te prepovedi v sodnem registru kakšne posebne učinke (tako kot npr. vpis prepovedi razpolaganja z nematerializiranimi vrednostnimi papirji).
Zahtevek na podlagi določil o verziji ni utemeljen, saj tožeča stranka stroškov, uveljavljanih na verzijski podlagi, niti v tožbi niti kasneje, ni točneje opredelila. Navedla je le celotne dolgovane zneske po posameznih mesecih, ne pa tudi po posameznih pravnih podlagah, zato jih na podlagi podanih navedb stranke ni bilo mogoče razdružiti in zahtevku delno ugoditi. Dolžnost stranke je namreč, da v celoti obrazloži in dokaže vtoževano terjatev, ni pa naloga sodišča, da bi samo pregledovalo vse predložene listine in ugotavljalo, katera posamezna postavka iz posameznega računa je utemeljena (če tega v trditveni podlagi ni navedla sama stranka).
ZBan člen 3. OZ člen 6, 6/2, 239, 239/1. ZGD člen 258, 258/1, 258/2, 258/5. ZZad člen 14. ZFPPod člen 19, 19/1, 21, 21/4.
odškodninska odgovornost direktorja – negospodarno in protizakonito ravnanje direktorja – vlaganje v nelikvidne povezane družbe – bančni depoziti – zavarovanje posojila – skrbnost dobrega managerja
Za profesionalno osebo, ki svoje storitve opravlja na trgu, torej za plačilo, se predpostavlja (kot neizpodbitna domneva), da strokovna znanja, ki so potrebna za pravilno opravljanje storitve, ima. Njena ravnanja (dejanja) ali opustitve se zato presojajo po abstraktnih merilih, torej pravilih tiste stroke, s področja katere so strokovna znanja potrebna, da bi bila storitev pravilno opravljena. Odgovornost teh oseb je v opisanem pomenu objektivna, saj se odgovornosti razbremenijo le, če dokažejo, da so vzrok za neizpolnitev oziroma nepravilno izpolnitev dogodki oziroma ravnanja drugih oseb, ki jih ni mogoče predvideti oziroma se jih izogniti oziroma preprečiti njihovih negativnih posledic. Pri presoji predvidljivosti oziroma odklonljivosti teh dogodkov oziroma ravnanja pa niso pomembne subjektivne strokovne sposobnosti in znanja profesionalne osebe, temveč tista strokovna znanja in sposobnosti, ki se zanjo predpostavljajo. Od direktorja družbe se pričakuje, da se na posle in z njimi povezano financiranje ter računovodenje spozna.
Obveznost direktorja (članov uprave) je po svoji naravi obligacija prizadevanja. Merilo za presojo, ali je svoje obveznosti, povezane z vodenjem družbe, pravilno izpolnil, je zato njegovo ravnanje. Njegova izpolnitev bo zato nepravilna, če je ravnal v nasprotju s pravili poslovodne (managerske) stroke.
delno plačilo - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - varno delo
Tožena stranka ni ustrezno ukrepala in ni zagotovila, da bi se delo razkladanja odpadkov s tovornjaka opravilo na varen način, ampak je tožnik pri razkladanju stopil na tovornjak. Ob takem načinu dela je prišlo do nesreče pri delu, za nastanek katere tožena stranka krivdno odgovarja.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse
Tožeča stranka je pri plačilu le napisala napačno številko reference in ni navedla opravilne številke spisa. Iz priloženega dokazila je razvidno, da je na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani 20.5.2010 prispelo nakazilo sodne takse v pravilnem znesku, zato o plačilu dolžne sodne takse v obravnavanem primeru ni možno dvomiti. V skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZST-1 pa po opravljenem plačilu sodne takse tožeča stranka ni bila dolžna dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu takse.
pogajanja - odgovornost za neresna pogajanja - povrnitev stroškov
Za škodo vselej (tudi v primeru, ko poziv k zbiranju ponudb odda oseba javnega prava) odgovarja stranka, ki se je sicer pogajala z namenom skleniti pogodbo, pa je ta namen brez utemeljenega razloga opustila in tako drugi stranki povzročila škodo.
V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.
Invalidnost se za zavarovance, ki so zavarovani na podlagi samostojnega opravljanja dejavnosti (11. člen ZPIZ/92), ugotavlja glede na sposobnost opravljanja dejavnosti in ne opravljanja dela na delovnem mestu.
Ker tožnikova delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za 50 % ali več, temveč je pod določenimi pogoji še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu, je pri njem podana III. kategorija invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
ZPIZ-1 člen 39, 180, 181, 249, 406. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 263.
nova odmera pokojnine
Ker s pravnomočno odločbo o priznanju starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007 pri tožnici ni bilo odločeno o vštevanju dela plač za leta 1990 do 1994, ki tudi niso bili zajeti v obrazcu M4, ti podatki o izplačilu plač v spornem obdobju predstavljajo novo dejstvo, ki je nastalo po izdaji odločbe o pravici do starostne pokojnine z dne 22. 5. 2007, in je potrebno zahtevo za upoštevanje teh plač pri odmeri pokojnine z dne 19. 8. 2008 obravnavati kot zahtevo za novo odmero pokojnine.