znamka - registracija znamke - upravni postopek - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da se urad ni v ničemer opredelil do njene izjave in je bilo s tem po presoji sodišča kršeno določilo drugega odstavka 70. člena ZIL-1 ter v posledici pravica do kontradiktornosti postopka, katere del je tudi pravica do zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP.
ZUP člen 42, 42/1, 43, 229, 229/1. ZVO-1 člen 82, 82/1, 84, 84/5.
izdaja okoljevarstvenega dovoljenja - stranka v postopku - pravni interes
Lokalni skupnosti v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vnos blata na zemljišče na podlagi 82. člena ZVO-1 ni mogoče priznati položaja stranskega udeleženca.
postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku
Ob nesporni ugotovitvi, da tožnik ni lastnik nepremičnin na vplivnem območju in da na njem tudi nima stalnega prebivališča, pri čemer, razen splošnih navedb z nestrinjanjem izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, ni podal konkretnih ugovorov, je tudi po presoji sodišča odločitev, da tožnik skladno z določbami ZVO-1 in ZUP ne more pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, pravilna.
Po presoji sodišča je odločilnega pomena, da besedna zveza prijavljenega znaka v celoti predstavlja del besedila predhodne znamke, pri čemer prijavljeni znak nima kakšnega dodatnega razlikovalnega elementa, ki bi pripomogel k njegovi večji razlikovalnosti v primerjavi s predhodno znamko. Ni mogoče v vsakem primeru vnaprej postaviti pravila, da določenega znaka, ki je v celoti sestavljen iz dela predhodne znamke, ni mogoče registrirati, vendar pa mora takšen znak vsebovati še druge elemente, ki ga v smislu prvega odstavka 42. člena ZIL-1 v povezavi s točko b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 ločijo od predhodne znamke.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dolžnost hrambe dokumentacije v zvezi z gradnjo objekta
Člen 107 ZGO-1 investitorju nalaga, da dokumentacijo v zvezi z gradnjo objekta hrani lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik, dokler objekt stoji, upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, pa mora dokumentacijo hraniti deset let (106. člen ZGO-1). Glede na to, da se je gradnja izvajala v letu 1983, se torej tožnik ne more z uspehom sklicevati na to, da z dokumentacijo ne razpolaga zaradi časovne odmaknjenosti gradnje in da bi moral dokumentacijo najti upravni organ.
V skladu s 4. odstavkom 92. člena ZEKom bi moral tožnik v nadaljnjih 15 dneh od prejema neugodne rešitve svojega ugovora vložiti predlog za rešitev spora na Agencijo. Glede na to, da je tožnik podal predlog za rešitev navedenega spora na Agencijo šele 3. 7. 2008, torej po preteku zakonsko določenega roka, je Agencija postopala pravilno, ko je navedeni predlog zavrgla kot prepozen.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - drugi prejemki iz delovnega razmerja - verodostojna listina - stroški službenih poti - davčno priznan odhodek
Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da določeni potni nalogi niso verodostojni, kot se to zahteva za izvirne knjigovodske listine po SRS 21 in 22. Zato odhodkov, knjiženih na njihovi podlagi, ni mogoče vštevati med davčno priznane odhodke na podlagi 11. in 12. člena ZDDPO.
Izplačila stroškov (dnevnic in kilometrin) na podlagi neverodostojne knjigovodske dokumentacije za prejemnike predstavljajo druge prejemke iz delovnega razmerja.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - sorazmerni del olajšave
Zakon (ZDoh-1) ne določa, da se vsakemu zavezancu prizna enak del oziroma polovica olajšave za vzdrževanega družinskega člana, temveč se vsakemu zavezancu prizna sorazmerni del olajšave. Sorazmerni del pa se določi glede na to, koliko vsak od zavezancev dejansko prispeva k preživljanju za vzdrževanje družinskega člana. Šele če dejanskega prispevka k preživljanju v postopku ni mogoče ugotoviti, nastopi domneva, da je sorazmerni del pri obeh preživninskih zavezancih enak.
Mnenje tožene stranke, da opustitev dolžnega ravnanja po prvem odstavku 67. člena ZUP (poziv k odpravi pomanjkljivosti vloge) ne bi vplivala na postopek, ni pravilno. Peti odstavek 68. člena ZUP namreč ravno v zvezi s pravočasnostjo vloge določa, da se, če je sicer pravočasno vložena vloga nepolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, šteje, da je vloga pravočasna.
ZUN člen 21, 27, 29. ZUreP člen 43. ZGO-1 člen 48, 48/3, 56, 56/1, 65, 65/1, 150, 150/1-3. ZVO-1 člen 17, 17/6, 50. ZJZ člen 4, 4/1-2. ZUP člen 35, 37, 37/1, 43, 43/1, 43/2, 237, 237/2-6. ZUS-1 člen 5, 5/2, 20, 20/3, 64, 64/3. Uredba o hrupu člen 3, 3/1, 3/1-6. Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena člen 1, 1/1, 2-1. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji člen 22, 22/3.
gradbeno dovoljenje - izločitev uradne osebe - (ne)zakonitost občinskega prostorskega akta - presoja vplivov objekta na okolje - nova dejstva in dokazi - pravno mnenje
Stranka lahko kršitve pravil upravnega postopka v zvezi z (ne)izločitvijo uradne osebe uveljavlja v tožbi, s katero sproži upravni spor zoper odločitev o glavni stvari; v tej zadevi torej v tožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje.
Tožbena trditev, da je bil postopek priprave zazidalnega načrta izpeljan v neskladju z ZUreP-1, ni konkretizirana do te mere, da bi omogočala sklep o očitni neskladnosti z zakonom. Splošnost trditev o bistveno drugačni vsebini zazidalnega načrta od osnutka, ki je bil razgrnjen v postopku javne razgrnitve, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
Ker gre torej za gradnjo novega objekta in s tem za nov poseg v prostor, je treba s tega vidika presojati tudi njegove vplive na okolje, konkretno glede povzročanja hrupa. Nov objekt mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih določajo predpisi, kar za investitorje nemalokrat – zaradi strožjih predpisov s področja varovanja okolja – pomeni zaostrovanje pogojev za gradnjo novih objektov, čeprav stoječih na mestu nekdanjih.
Navedbe, da je v določbi 1. in 2. odstavka 16. člena zazidalnega načrta predvideno število parkirnih mest premajhno, ne morejo biti stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ampak so stvar postopka sprejemanja prostorskega izvedbenega akta. Tožnika se zato ne moreta sklicevati na to, da projekt ni izdelan v skladu z določbami zazidalnega načrta.
Gre za dokazne listine iz 1. odstavka 56. člena ZGO-1, glede katerih uradna oseba v nobenem primeru ni dolžna po uradni dolžnosti preverjati njihove (ne)veljavnosti in ugotavljati morebitne ničnosti, tožnika pa na okoliščine ničnosti v upravnem postopku na prvi stopnji nista opozorila. V obravnavanem primeru je zato morebiti kasneje ugotovljena ničnost v sodnem postopku lahko le razlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
Pravna mnenja, izdelana za konkretno zadevo so lahko stranki v pomoč pri pripravi njenih stališč, ni pa to okoliščina, ki bi jo bilo sodišče, ki je v sodnem postopku pristojno za razlago prava, dolžno upoštevati. Zaradi tega tudi ni dolžno odgovarjati na pravna mnenja.
ZDavP-2 člen 404. ZSZ (1984) člen 60, 60/1, 60/2, 61. ZSZ (1997) člen 39, 39/1, 39/2. ZUP člen 279, 279/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – nezazidano stavbno zemljišče – tožba v upravnem sporu
Za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 1999 ni relevantno stanje komunalne opremljenosti kasneje nastalih parcel, ampak prvotne parcele kot celote. Tožnik se v tožbi ne more sklicevati na vse svoje dosedanje pritožbe, ki da naj jih sodišče upošteva, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v sami tožbi in samo ti so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker vsebina tožbe postavlja okvir preizkusa zakonitosti upravnega akta, ni naloga sodišča, da opravlja splošno revizijo upravnega odločanja.
ZIKS-1 člen 8, 85, 236. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
prestajanje kazni zapora - namestitev v poseben prostor - sodno varstvo - upravni spor - učinkovito pravno sredstvo
Določba 8. člena ZIKS-1 določa, da se odločbe, izdane na podlagi 236. člena ZIKS-1, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem pa določbe 8. člena ZIKS-1 ne predvideva pritožb zoper vse odločitve in dejanja prvostopenjskega organa, ki temeljijo na podlagi 236. člena ZIKS-1. Vendar ima obsojenec v primeru, ko gre za druge kršitve pravic ali za druge nepravilnosti, ki niso zajete v 236. členu ZIKS-1, zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo na podlagi 85. člena ZIKS-1.
Zaščiteno kmetijo določi upravni organ (1. odstavek 4. člena ZDKG), kar pomeni, da med drugim ta organ določi, katera zemljišča spadajo k posamezni zaščiteni kmetiji. Z odločitvijo o tem upravni organ neposredno določi tudi podlago za uporabo ZDKG v zapuščinski zadevi, katere predmet so kmetijska zemljišča. Povedano drugače to po mnenju sodišča pomeni, da je odločanje (v pozitivnem ali v negativnem smislu) o tem, ali je treba določena zemljišča pri dedovanju (pa tudi pri prometu med živimi, kar pa v tej zadevi ni pomembno) varovati pred lastninskim drobljenjem, v izključni pristojnosti upravnih organov, zato tega vprašanja ne more kot predhodnega vprašanja reševati npr. zapuščinsko sodišče (1. odstavek 13. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
denacionalizacija - podržavljenje nepremičnin - podržavljenje pravne osebe
Družbenik družbe oziroma njegov pravni naslednik bi bil do vračila zemljišč po določbi 13. člena ZDen upravičen le v primeru, če bi bila družba podržavljena kot pravna oseba. Ker pa so bile v obravnavanem primeru podržavljene posamezne v odločbi naštete nepremičnine in ne celotno premoženje, ne gre za primer iz določbe 13. člena ZDen.
Tožnik je opravljal naloge, za katere so bili sicer zadolženi organi za notranje zadeve, katerih delavci so lahko upravičenci do priznanja statusa vojnega veterana. Če je tako, tožniku po mnenju sodišča upravni organ ni mogel odreči statusa zgolj zato, ker nalog ni opravljal kot civilist.
davek od premoženja . posest stavb - znižanje davčne osnove - stalno bivanje
Z znižanjem davčne osnove po 2. odstavku 158. člena ZDO se iz obdavčenja izvzemajo površine, ki jih lastnik uporablja za bivanje svoje družine. Z navedenim namenom zakonodajalca pa je skladna razlaga, po kateri je kot pogoj za znižanje davčne osnove dejansko stalno bivanje v stanovanjskih prostorih.
Ničnost upravne odločbe je glede na določbe 279. člena ZUP kot izredno pravno sredstvo inštitut upravnega procesnega prava, ki ga lahko stranka uveljavlja le pod nekaterimi, v zakonu taksativno navedenimi pogoji, kar pomeni, da v okviru tega inštituta stranka ne more uspešno uveljavljati kakršnihkoli razlogov nezakonitosti upravne odločbe, temveč le tiste, ki jih in kakor jih zakon za ničnost odločbe izrecno predpisuje. To tudi pomeni, da upravni organ, kadar ugotavlja obstoj ničnostnega razloga iz 1. točke 1. odstavka 279. člena ZUP, ne presoja skladnosti predpisa, ki je bil podlaga za izdajo sporne upravne odločbe, s predpisi višjih rangov.
znamka - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - pridobitev razlikovalnega učinka z dolgotrajno uporabo
Opisnost znaka se ocenjuje glede na prijavljeno blago oziroma storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti, to je povprečnega potrošnika tega blaga oziroma storitev. Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je prijavljeni znak opisovalen za vse prijavljeno blago in storitve, saj je urad zgolj pavšalno in brez ustreznih argumentov zaključil, da je prijavljeni znak opisovalen tudi za „tisto blago, ki ni kremna rezina ali za prijavljene storitve“, zato se izpodbijana odločbe ne da preizkusiti. Tožeča stranka je dokazala, da že dolga leta izdeluje kremne rezine po posebnem receptu in da je zelo znana izdelovalka, ni pa dokazala, da je prijavljeni znak vsa ta leta uporabljala kot svojo blagovno znamko.
ZJNVETPS člen 2, 2-24, 3, 3/5, 3/5-2, 7. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (2004) člen 13, 43.
izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov - koncesija - status naročnika - imetnik izključne pravice
S podelitvijo koncesije brez javnega razpisa, na podlagi izrecne določbe 1. odstavka 43. člena Uredbe o koncesijah, je bila podelitev koncesije omejena le na tožečo stranko, saj so bili drugi prevozniki kot morebitni ponudniki izključeni. Ta okoliščina pa je taka, da dovoljuje zaključek, da je tožeča stranka nosilka izključnih pravic v smislu 24. točke 2. člena ZJNVETPS.
javna cesta - javno dobro - ukinitev javnega dobra - program prodaje
Pravni promet z delom javne ceste je dopusten, kolikor pristojni občinski organ o tem sprejme ustrezen upravni akt, s katerim se del javne ceste opusti (1. in 2. odstavek 82. člena ZJC v zvezi z 18. členom ZJC). Sklep Sveta tožene stranke z dne 22. 2. 2006 št. ... tudi po presoji sodišča po svoji vsebini ni takšen upravni akt. Z njim je tožena stranka šele napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu, v tem obsegu pa ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo, zato tožnica v tem delu postopka ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku.