PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0063878
ZGD-1 člen 176. OZ člen 417.
pravica delničarja do bilančnega dobička - dividenda - prenos pravice do dividende - prenos vrednostnega papirja - cesija - sklep o uporabi bilančnega dobička - terjatev do izplačila dobička
Do presečnega dne se pravica do dividende prenaša hkrati s prenosom vrednostnega papirja. Z nastopom presečnega dne pa je pravica do dividende prenehala biti inkorporirana v vrednostnem papirju. Pridobila je pravno samostojnost in se od tega trenutka ne prenaša več hkrati s prenosom vrednostnega papirja, temveč skladno s pravili, ki veljajo za prenos pravic (torej s cesijo).
Delničar nima obligacijskopravnega zahtevka do družbe, da mu izplača dobiček, čeprav družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček. Predpogoj za obligacijsko pravni zahtevek delničarja do družbe je sklep o uporabi bilančnega dobička, ki ga sprejme skupščina. V tem trenutku se iz korporacijskega upravičenja do dela dobička izloči samostojno obligacijska premoženjska pravica, terjatev do izplačila dobička – dividende. Ko je bilančni dobiček enkrat razdeljen, skupščina o njem ne more ponovno odločati. Terjatev na izplačilo dobička je s trenutkom sprejetja sklepa že postala sestavni del družbenikovega oziroma delničarjevega premoženja, zato je drugi družbeniki oziroma delničarji ne morejo več odpraviti z razveljavitvijo sklepa.
Dematerializacija vrednostnih papirjev pomeni nadomestitev papirnatega nosilca pravic z elektronskim nosilcem teh pravic. S samo zamenjavo nosilca se vsebina pravic iz vrednostnega papirja ne spremeni. Pravna narava vrednostnega papirja in s tem vsebina obveznosti izdajatelja in pravica imetnikov ostanejo nespremenjene.
dovoljenost pritožbe – pritožba vložena po prokuristu – postulacijska sposobnost – kršitev pravil postopka o sporih majhne vrednosti – izvedba naroka – izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo – pomen nepopolnega sklepa o izvršbi v pravdi
Prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, ampak je njen pooblaščenec. Tako tudi zanj velja določba 3. odstavka 87. člena ZPP. Prokuristka tožene stranke v postopku ni nikoli zatrjevala (še manj pa izkazala), da navedeni pogoj izpolnjuje (torej, da je opravila pravniški državni izpit). Njena pritožba zato ni dovoljena.
Sodišče je ravnalo napačno, ko je izdalo sodbo s polno obrazložitvijo, ne da bi pred tem izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo. S tem je kršilo pravilo iz 496. člena ZPP. Takšna kršitev pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Predmet odločanja v pravdnem postopku ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne.
S sprejetjem novih skupščinskih sklepov sta dejansko sporna sklepa skupščine, katerih ničnost uveljavlja tožnik, izgubila svoj učinek. Tudi, če se ugotovi njuna ničnost, to ne bo imelo za posledico vzpostavitve prejšnjega stanja v smislu, da bi tožnik ponovno postal direktor toženke, in to iz razloga, ker je že bil z novim sklepom imenovan novi direktor. Ugotovitev ničnosti spornih sklepov nima neposrednega učinka na (ne)veljavnost kasneje sprejetih sklepov v smislu, da so kasneje sprejeti skupščinski sklepi zaradi tega sami po sebi nični.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0080845
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZIZ člen 226, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
regulacijska začasna odredba – učinkovitost pravice do sodnega varstva – nenadomestljiva škoda – omejitev pooblastil poslovodje – zmanjševanje premoženja družbe
Pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, ki se lahko izda ob oblikovalnem zahtevku, ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to pa je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V konkretnem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi bilo toženi stranki omogočeno, da brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe pravdni stranki, in s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0078499
ZSReg člen 41a, 41a/1, 41a/1-6, 41a/3. ZGD-1 člen 475,475/5, 479, 482, 482/1.
ničnost družbe z omejeno odgovornostjo – aktivna legitimacija za uveljavitev ničnosti – status družbenika – ustanovitev družbe – stvarni vložki
Ker se morajo stvarni vložki izročiti pred prijavo za vpis v register, tega pa tožeča stranka (protipravno) ni storila, je pravilen zaključek, da gradi tožbo na podlagi svoje kršitve obveznosti ob ustanovitvi družbe. Tožeča stranka bi lahko neizročitev nepremičnin kot stvarnega vložka ob ustanovitvi sanirala še pred pričetkom poslovanja z odločitvijo o prenehanju družbe ali pa v primeru, če bi družba tretjim že povzročila škodo, s plačilom odškodnine družbi v vrednosti poslovnega deleža.
hrvaški ZGD člen 421. ZGD-1 člen 502, 502/5. ZN člen 42.
izplačilo vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija
Za izplačilo vrednosti poslovnega deleža (oziroma iz njega izhajajočih pravic - dobiček, obresti) je torej že po zakonu zavezana družba kot taka, zato lahko toženkina osebna zaveza za plačilo spornih obveznosti, predstavlja le njen pristop k dolgu družbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0063823
OZ člen 39, 86.
prenos delnic - enotni pravni posel - ugotovitev ničnosti pravnega posla - subjekti v verigi prenosov - pogodbene stranke - nedopustna podlaga - kavza pravnega posla
Za to, da bi bilo mogoče šteti, da so vsi v tožbenem zahtevku navedeni prenosi delnic predstavljali enoten pravni posel, ki bi ga bilo zaradi v tožbi zatrjevanih razlogov mogoče spoznati za ničnega, bi morali vsi subjekti, ki so v poslu sodelovali, obstajati v času spornega posla (oziroma vsaj ob njegovem začetku).
Za ugoditev tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti „enotnega pravnega posla“ bi morali tožeči stranki s tožbo zajeti vse pogodbene stranke, saj bi morali biti za to, da bi bile delnice lahko vrnjene drugo tožeči stranki, izpodbiti prav vsi prenosi. Ničnost pogodb bi namreč (nedopustno) posegla tudi v pravni položaj pogodbenih strank, ki niso pravdne stranke.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080806
ZPP člen 8, 212, 213, 213/3.
pogodba o prenosu poslovnega deleža – zavrnitev dokazov – jezik pogodbe – znanje jezika pogodbe – dokazno breme – ničnost – negativno dejstvo – dokazovanje negativnega dejstva
Dokaz z zaslišanjem osebe, ki sama za sebe izpove, da ne zna/ni znala nemškega jezika, ostane na ravni zatrjevanja tega dejstva, zato je logično, da ne more imeti take dokazne teže kot npr. notarski zapis.
sodno imenovanje članov nadzornega sveta - nesklepčen nadzorni sveti - pravni interes za pritožbo
Nasprotni udeleženec uveljavlja na podlagi istega dejanskega stanja (nesklepčnosti nadzornega sveta) sodno varstvo z intervencijo sodišča pri imenovanju članov nadzornega sveta, kot ga je na predlog predlagatelja v tem postopku z izpodbijanim sklepom sodišče že zagotovilo, saj je z njim odpravljeno stanje nesklepčnosti in s tem neoperativnosti nadzornega sveta pritožnika, zaradi česar nima pravnega interesa za pritožbo.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem, da lahko upnik s tem, ko pahne dolžnika v stečaj, pride do poslovnega deleža dolžnika v S., d. o. o. , ne da bi mu bilo treba plačati primerno ceno, saj bi bil stečajni upravitelj v primeru stečaja primoran sprejeti nižjo ponudbo upnika, kar bi privedlo do kršitve določil načela enakega obravnavanja upnikov in načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov. Stečajni upravitelj se namreč lahko odloči za nadaljevanje pravde, ki jo je začel dolžnik za izstop iz S., d. o. o.
Dolžnik se lahko stečajnega postopka reši, če dokaže, da je stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, višja od 50 %.
Ni mogoče zavrniti uporabe posameznih določil ZFPPIPP s sklicevanjem na splošna načela.
ZIZ člen 43, 43/2, 76, 76/2, 95, 95/1, 165, 194. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 8, 8/1, 8/5, 34, 34/1. OZ člen 35. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482/3.
prenos poslovnega deleža - vpis prepovedi odsvojitve - vpis spremembe družbenika v sodni register
Za veljaven prenos poslovnega deleža v obravnavanem primeru ne zadostuje soglasje upnika, v korist katerega je bila taka prepoved vpisana v sodni register in njegov predlog za izbris te zaznambe v sodni register. Tako kot je sam vpis prepovedi razpolaganja v sodni register izveden na podlagi sklepa izvršilnega sodišča, je tudi izbris tega vpisa mogoč le na podlagi sklepa izvršilnega sodišča.
Sam sklep izvršilnega sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka ne more biti podlaga registrskemu sodišču za izbris sklepa o izvršbi in prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, ne da bi izvršilno sodišče tudi odredilo izbris navedenih vpisov.
izključitev družbenika iz d.o.o. – izpodbojna tožba – prekluzivni rok – sklepčnost – izpodbijanje sklepa skupščine – ničnost sklepa skupščine
Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076814
ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 672. OZ člen 395, 395/1.
podjetnik posameznik - odgovornost podjetnika za obveznosti - prenos podjetja na novo družbo - pasivna legitimacija
Tudi v primeru, če bi tožbo zaradi plačila terjatve zoper podjetnika vložila še pred prenosom podjetja na novo družbo, sodišče v določbi 672. člena ZGD-1 ne bi imelo podlage, da zaradi prenosa podjetja na novo družbo upničin zahtevek zoper podjetnika zavrne. Zato tudi v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugovoru zgrešene pasivne legitimacije pravilno ni sledilo.
KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0078305
ZGD-1 člen 479, 479/1. ZIZ člen 270.
stvarni vložek – vrednost stvarnega vložka - prevzem osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo – škoda zaradi precenjenega stvarnega vložka – začasna odredba
Čeprav ZGD-1 za d.o.o. tega posebej ne določa tako kot za d.d., je treba šteti, da ni dovoljeno prevzeti osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo. Če je vrednost stvarnega vložka precenjena, potem dejansko zagotovljeno premoženje ne ustreza višini prevzetega osnovnega vložka, kar je v nasprotju z načelom zagotovitve osnovnega kapitala.
Vrednost stvarnega vložka mora v celoti pokriti višino prevzetega osnovnega vložka. Že okoliščina, da so vložki precenjeni, pomeni pravno priznano obliko škode, za katero odgovarjajo družbeniki in poslovodja. Dejstvo, da ima družba precenjen stvarni vložek, predstavlja zanjo škodo samo po sebi.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074622
ZGD člen 258. ZPP člen 282, 282/5.
odškodninska odgovornost direktorja – škodljiv posel – veriženje pogodb – protipravnost – sodba na podlagi stanja spisa – pogoji – pravica do izjave.
Tožeča stranka sicer res ni prišla na drugi narok za glavno obravnavo, vendar pa tožena stranka ni niti predlagala izdaje takšne sodbe niti ni bil predhodno izveden narok, na katerem bi se izvajali dokazi.
Zatrjevano neutemeljeno veriženje pogodb in s tem financiranje „vmesnih“ družb praviloma ni skladno s pravili managerske stroke in ekonomsko učinkovitim vodenjem podjetja, razen če je tak posel poslovno upravičen in smotrn za družbo. Tovrstno ravnanje je zato lahko v nasprotju s pravili stroke in kot tako protipravno. Tožena stranka bi se svoje odgovornosti razbremenila, če bi dokazala, da je sprejela poslovno odločitev, ki je bila glede na finančni položaj podjetja potrebna in ustrezna.
Če delniška družba delnic (delnice so vrednostni papir - prvi odstavek 174. člena ZGD-1) še ni izdala, se vinkulacija po ZGD-1 (členi od 237-240) ne uporablja. V tem primeru se korporacijske pravice delničarjev, ki niso inkorporirane v vrednostnem papirju, prenašajo po pravilih o odstopu terjatve s pogodbo (cesija, - členi od 417 do 426 Obligacijskega zakonika - OZ).
vpogled v poslovne knjige - izključitev družbenika iz družbe - učinkovanje skupščinskega sklepa - izpodbijanje skupščinskega sklepa
Prekinitev registrskega postopka vpisa sklepa o izključitvi družbenice v sodni register ne vpliva na učinkovanje tega skupščinskega sklepa. Na prvi stopnji je predlagateljica sicer s tožbo izpodbijala omenjeni skupščinski sklep, vendar dokler pravdno sodišče pravnomočno ne odloči, da se skupščinski sklep razveljavi, sklep velja.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.