PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074339
ZGD-1 člen 512, 512/1. OZ člen 73.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravica do informacij in vpogleda – članske pravice družbenika – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Upoštevati je potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VSM0021295
ZGD–1 člen 474, 474/5, 510, 510/2, 516, 516/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
imenovanje poslovodje z družbeno pogodbo – odpoklic poslovodje – sprememba družbene pogodbe – kvalificirana večina – navadna večina – volja družbenikov
V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali se lahko poslovodjo, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, odpokliče in imenuje novega le s spremembo družbene pogodbe, torej s kvalificirano - tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov po prvem odstavku 516. člena ZGD-1, ali pa je to mogoče doseči (že) s sklepom skupščine, sprejetim z navadno večino oddanih glasov družbenikov (drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
O tem vprašanju, ki je očitno v sodni praksi prinašalo dileme, je VSS na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, velja pa za primere, ko je za poslovodjo za nedoločen čas z družbeno pogodbo imenovan eden od družbenikov. Po načelnem pravnem mnenju pomeni odpoklic takšnega poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo in imenovanje novega, spremembo družbene pogodbe, razen če iz nje izhaja kaj drugega.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
ZGD-1 člen 418, 418/1, 418/4, 480, 480/1, 483, 483/1, 483/4.
odsvojitev dela poslovnega deleža – prenos novega in samostojnega poslovnega deleža – soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - nastanek skupnega deleža
Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno. Potrebno pa je (skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža.
Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 266, 268, 268/2. ZSDU člen 82.
sodelovanje delavcev pri upravljanju – zastopanje in predstavljanje družbe – neskrbnost člana uprave družbe
Glede na ureditev v 265. čl. ZGD-1 je bila sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 v 1. odst. 263. čl. organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.
IZVRŠILNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021328
ZGD-1 člen 580. ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1, 73/2.
pripojitev – sprememba firme – zahteva za izločitev sodnika
Upnica se je sicer preimenovala, spremenila je ime firme, preimenovanje stranke tekom izvršilnega postopka pa ne vpliva na njeno sposobnost biti stranka, saj se njena identiteta s tem ni spremenila.
izključitev družbenika iz družbe – razlogi za izključitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Višje sodišče brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd.
varstvo pravic manjšinskih delničarjev – imenovanje skupnega zastopnika – izstop manjšinskega družbenika iz družbe – primerna denarna odpravnina
Zahteva manjšinskega delničarja, ki želi izstopiti iz družbe, ne vpliva na položaj preostalih manjšinskih delničarjev, ki se za ta korak niso odločili. Zato bi lahko imel sklep o določitvi primerne denarne odpravnine učinek za druge manjšinske delničarje zgolj ob predpostavki, da bi tudi ti od glavnega delničarja zahtevali odkup vseh preostalih delnic, ne bi pa sami vložili predloga za sodno določitev primerne denarne odpravnine. Zato bi bilo zgolj v tem primeru upravičeno imenovanje skupnega zastopnika, katerega vloga in namen v postopku bi bilo varstvo pravic vseh materialnopravnih udeležencev postopka.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0072372
ZGD-1 člen 300, 300/1, 300/6, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 321, 321/1. ZNVP člen 32, 66a, 66a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o neprištevnosti ali manjših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.
Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.
zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev – pooblastilo za sklic skupščine – pravni interes
Intervencija sodišča je glede pooblastitve za sklic skupščine predvidena šele, če skupščina družbe ne zaseda v dveh mesecih, odkar je uprava družbe prejela zahtevo delničarjev za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070243
ZGD člen 41, 42, 258. ZGD-1 člen 503. OZ člen 131, 190.
odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij – refleksna škoda – aktivna legitimacija družbenika – samostojno pravno varstvo – korporacijskopravna pravila – vrednost spornega predmeta
Družbenik po ZGD ni imel aktivne legitimacije, da bi škodo zaradi izgubljenega dobička družbe uveljavljal v svojem imenu in za svoj račun, pa četudi se je ta škoda v posledici odrazila tudi na njegovem premoženjskem položaju. Aktivne legitimacije za uveljavljanje takšne škode (v svojem imenu in za svoj račun) družbeniki niso pridobili niti z uveljavitvijo ZGD-1, ki je v 503. členu uredil družbeniško tožbo (actio pro socio). Za refleksno škodo družbenik nima samostojnega pravnega varstva, pač pa jo lahko uveljavlja le za račun družbe.
Družbenica je pri uveljavljanju bodisi odškodninskih zahtevkov na podlagi 131. člena OZ bodisi obogatitvenih zahtevkov na podlagi 190. člena OZ bistveno omejena. Vsekakor ni nikakršne osnove za nekakšno skupinsko odgovornost v smeri „da so vse tri tožene stranke z medsebojnim delovanjem oškodovale tožečo stranko oziroma bile na njen račun obogatene“. Družbenik je v pravnem razmerju samo z družbo, katere družbenik je, in z drugimi družbeniki te družbe. Med njim in drugimi družbami ni niti dejanske niti pravne (vzročne) zveze. Z drugimi besedami, družba ni odgovorna za škodo, ki nastane družbenikom druge družbe, s katero ta družba posluje.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.