varstvo pravic manjšinskih delničarjev – imenovanje skupnega zastopnika – izstop manjšinskega družbenika iz družbe – primerna denarna odpravnina
Zahteva manjšinskega delničarja, ki želi izstopiti iz družbe, ne vpliva na položaj preostalih manjšinskih delničarjev, ki se za ta korak niso odločili. Zato bi lahko imel sklep o določitvi primerne denarne odpravnine učinek za druge manjšinske delničarje zgolj ob predpostavki, da bi tudi ti od glavnega delničarja zahtevali odkup vseh preostalih delnic, ne bi pa sami vložili predloga za sodno določitev primerne denarne odpravnine. Zato bi bilo zgolj v tem primeru upravičeno imenovanje skupnega zastopnika, katerega vloga in namen v postopku bi bilo varstvo pravic vseh materialnopravnih udeležencev postopka.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSK0005137
ZGD-1 člen 387, 387/2, 590, 590/2-1, 590/3 590/4, 590/5. ZSReg člen 13, 13/2, 19, 39, 39-3, 40, 40/1. ZNP člen 5, 5/2, 6.
vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register – tožba manjšinskih delničarjev za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine – prekinitev postopka odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic – razveljavitev sklepa o prekinitvi postopka – interes za hitro odločitev o vpisu
Manjšinski delničarji so vložili tožbo za ugotovitev ničnosti sklepa skupščine oziroma za njegovo izpodbijanje. Za takšen primer 3. odst. 590. čl. ZGD-1 določa, da se prekine postopek odločanja o vpisu sklepa o prenosu delnic do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku, če pa sodišče presodi, da znatno prevladuje interes za hitro odločitev, se postopek ne prekine oziroma registrski organ razveljavi sklep o prekinitvi postopka.
SODNI REGISTER – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0070084
ZSReg člen 40, 40/1, 40/1-3. ZGD-1 člen 501, 501/1, 502, 502/1, 502/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 42, 44, 44/3, 44/3-2.
Ureditev sprememb v družbi, ki nastanejo zaradi posledic izstopa družbenika, je prepuščena preostalim družbenikom. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da lahko družbenik, ki je izstopil iz družbe na podlagi izstopne izjave spreminja Družbeno pogodbo in odloči, da bo njegov delež pripadel družbi. ZGD kot matični zakon, ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb takšne možnosti ne predvideva, prav tako ne predvideva, da bi poslovni delež, ki je zaradi izstopa družbenika prenehal pripadel družbi kot lastni poslovni delež. To pa pomeni, da Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register nima podlage, da predpisuje v 2. točki 3. odst. 44. člena, da se v primeru vpisa izstopa družbenika pri osnovnem vložku in poslovnem deležu družbenika (izstopajočega) vpišejo podatki o družbi (lastni poslovni delež).
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0072372
ZGD-1 člen 300, 300/1, 300/6, 318, 318/1, 318/2, 318/3, 321, 321/1. ZNVP člen 32, 66a, 66a/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
imenovanje posebnega revizorja – določno in konkretno oblikovan predlog – sum o neprištevnosti ali manjših kršitvah zakona ali statuta – stroški postopka
Predlagatelju delnic ni treba shraniti pri klirinško depotni družbi v primeru, da so izdane v nematerializirani obliki, prav tako pa iz nobene druge določbe zakona ne izhaja obveznost, da bi predlagatelji morali v primeru nematerializiranih delnic ustanoviti pravico do prepovedi razpolaganja z delnicami v skladu z 32. členom ZNVP in jo vpisati v centralni register pri KDD.
Sodišče lahko posebnemu revizorju naloži zgolj preverbo poslov, ne pa tudi ugotavljanja oškodovanja družbe oziroma delničarjev.
zavrženje tožbe – uveljavljanje ničnosti po ZGD – roki za uveljavljanje ničnosti – uporaba določb OZ
Poslovanje gospodarskih družb terja prilagojeno ureditev ničnosti tako v smeri oženja ničnostnih razlogov, kot tudi v časovni omejitvi njenega uveljavljanja zgolj na primere iz ZGD-1. Ničnosti sklepov skupščine tako ni mogoče uveljavljati na podlagi določb OZ, na katere se sklicuje pritožnik.
sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev – pooblastilo za sklic skupščine – pravni interes
Intervencija sodišča je glede pooblastitve za sklic skupščine predvidena šele, če skupščina družbe ne zaseda v dveh mesecih, odkar je uprava družbe prejela zahtevo delničarjev za sklic skupščine iz tretjega odstavka 295. člena ZGD-1.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0072349
ZGD-1 člen 388, 609, 609/1, 609/6, 610, 610/1. ZPP člen 243.
izstisnitev manjšinskih delničarjev – sodni preizkus denarne odpravnine – poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja – namen postopka po 388. členu ZGD-1 – vloga poravnalnega odbora – postavitev izvedenca – izračun vrednosti denarne odpravnine za delnico
Sodišče lahko v primeru, da se izkažejo kot sporna vprašanja s področja ocenjevanja vrednosti družb, postavi sodnega izvedenca, katerega položaj se presoja na podlagi splošnih procesnih pravil. Pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine gre namreč za odločanje o izrazito strokovnih vprašanjih, ki so le v omejenem obsegu pravna, saj se dotikajo predvsem problematike vrednotenja podjetij, bilanc in korporacijskega računovodstva. Ne glede na to, da poravnalni odbor zaradi dodatnih stroškov ni sam pritegnil k sodelovanju strokovnjaka s področja ocenjevanja vrednosti podjetij, pa to ne predstavlja utemeljenega razloga, da bi lahko sodišče zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.
Brez dodatnega razkritja pomembnih dejstev, ki pa jih tožnik očitno ni želel razkriti sodišču, ni logično, da bi poslovno sposobna oseba sklenila pogodbo, s katero bi kupila določeno stvar za določeno (primerno) ceno, nato pa naknadno, ko je bila pogodba že veljavno sklenjena in kupnina plačana, pristala za isto stvar plačati 10 krat višjo ceno zaradi večje vrednosti pridobljene stvari.
Samo dejstvo, da je tožnik po poklicu šofer, še ne pomeni, da je zato, kar se tiče poslovanja neizkušen, tožnik pa ni pojasnil in konkretiziral, na kakšne predstavitve sta ga toženca vabila, koliko je bilo teh predstavitev, kje in kdaj so se odvijale, katere poslovne partnerje sta mu toženca predstavila, skratka, zakaj bi imel tožnik na podlagi teh dogodkov lahko utemeljen razlog za prepričanje, da je družba S., d.o.o., bolj uspešna, kot naj bi dejansko bila.
KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070243
ZGD člen 41, 42, 258. ZGD-1 člen 503. OZ člen 131, 190.
odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij – refleksna škoda – aktivna legitimacija družbenika – samostojno pravno varstvo – korporacijskopravna pravila – vrednost spornega predmeta
Družbenik po ZGD ni imel aktivne legitimacije, da bi škodo zaradi izgubljenega dobička družbe uveljavljal v svojem imenu in za svoj račun, pa četudi se je ta škoda v posledici odrazila tudi na njegovem premoženjskem položaju. Aktivne legitimacije za uveljavljanje takšne škode (v svojem imenu in za svoj račun) družbeniki niso pridobili niti z uveljavitvijo ZGD-1, ki je v 503. členu uredil družbeniško tožbo (actio pro socio). Za refleksno škodo družbenik nima samostojnega pravnega varstva, pač pa jo lahko uveljavlja le za račun družbe.
Družbenica je pri uveljavljanju bodisi odškodninskih zahtevkov na podlagi 131. člena OZ bodisi obogatitvenih zahtevkov na podlagi 190. člena OZ bistveno omejena. Vsekakor ni nikakršne osnove za nekakšno skupinsko odgovornost v smeri „da so vse tri tožene stranke z medsebojnim delovanjem oškodovale tožečo stranko oziroma bile na njen račun obogatene“. Družbenik je v pravnem razmerju samo z družbo, katere družbenik je, in z drugimi družbeniki te družbe. Med njim in drugimi družbami ni niti dejanske niti pravne (vzročne) zveze. Z drugimi besedami, družba ni odgovorna za škodo, ki nastane družbenikom druge družbe, s katero ta družba posluje.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070039
ZGD-1 člen 475, 476, 481, 481/5. ZSReg člen 41, 41/3.
začasna odredba - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža
Po določilu 5. odst. 481. čl. ZGD-1 mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, o tem pisno obvestiti vse družbenike, iz predloženih dokazov pa ni razvidno, da je bilo obvestilo o pridobitvi poslovnih deležev z dne 15. 12. 2010 namenjeno oziroma poslano vsem družbenikom prve tožeče stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
ZGD-1 člen 516, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 48.
predlog za vpis spremembe zastopnikov – podlaga za vpis spremembe zastopnikov – sprememba družbene pogodbe – sklep družbenikov
Vpisi, ki temeljijo na spremenjenih določbah družbene pogodbe, so dopustni šele, ko je sprememba družbene pogodbe vpisana v register.
V kolikor družbena pogodba v delu, kjer ureja zastopanje in predstavljanje, ni bila spremenjena, vpis spremembe načina zastopanja in omejitev pri namestniku direktorja, glede na to, da je le-ta do sedaj družbo zastopal samostojno, brez omejitev, brez sklepa družbenikov, ni mogoč.
odškodnina – povrnitev škode družbi – kršitev dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora – posebni zastopnik za vložitev tožbe
Pri ureditvi v 327. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) gre za specialno določbo, ki odstopa od splošnih pravil o pristojnosti uprave za vlaganje tožb.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062710
ZGD člen 6, 258. OZ člen 131.
odgovornost članov uprave – spregled pravne osebnosti
Pritožnik očitkov o nesprejemu ukrepov za zagotovitev likvidnosti, o nevestnem gospodarjenju, zlorabi položaja in goljufiji ni konkretiziral z zatrjevanjem konkretnih dejstev, torej konkretno kakšne ukrepe in v katerem trenutku bi posamezne tožene stranke morale sprejeti, pa jih niso in zakaj prav te, ter tudi ni konkretiziral očitkov v smeri storitve kaznivih dejanj.
Obveznosti, ki jih ZGD nalaga članom uprave, so namreč po svoji naravi obligacija prizadevanja. Člani uprave si morajo pri opravljanju poslov z ustrezno skrbnostjo prizadevati, da bi podjetje dolgoročno raslo in da bi v okviru tega bila zagotovljena tudi kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost podjetja, kar pa ne pomeni, da je ta temeljni cilj tudi vedno dosežen. Tako pogosto tudi izpolnitev vseh obveznosti z zahtevano skrbnostjo, ne prepreči kratkoročne ali dolgoročne plačilne nesposobnosti, kar v končni posledici lahko vodi v stečaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063339
ZPP člen 181. ZSReg-1 člen 5, 5/2. ZGD člen 413, 413/2. ZD člen 224.
ugotovitvena tožba –pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – pravnomočni sklep o dedovanju – dedovanje tujega premoženja
Lastninska pravica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tujega premoženja ne preneha. Ker je predmet dedovanja lahko le zapustnikovo premoženje, toženca pa sta podedovala tudi premoženje tožnikov, je torej zmotno pritožbeno stališče, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni na mestu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
Pri zahtevkih po 230. členu ZGD gre za posebne korporacijsko pravne zahtevke, pri katerih so določbe o vračilu v ZGD lex specialis glede na določbe ZOR (lex generalis), na kar kaže tako posebna zakonska ureditev v ZGD, namen instituta vračila prepovedanih plačil, upoštevajoč načela korporacijskega prava ter osnovno odgovornost delničarjev delniške družbe, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, za te odgovarja družba sama, z vsem svojim premoženjem. Posledica posebne korporacijske pravne narave zahtevkov po 230. členu ZGD je, da (ne)dobrovernost strank ni upoštevna okoliščina za uveljavljanje takih zahtevkov. Določbe 104. člena ZOR in ostalih, zato niso uporabljive. V nasprotnem bi bil pomen instituta izvotljen.
KORPORACIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0069906
ZPSV člen 3, 3/3, 3/5. ZPIZ člen 13. ZPP člen 13. OZ člen 190, 190/3.
odpravnina – odpravnina kot korporacijskopravno upravičenje – plačevanje prispevkov od plačane odpravnine – vezanost na upravno odločbo
Od odpravnine, kot korporacijsko pravnega upravičenja, ki ima naravo odškodnine zaradi predčasnega odpoklica, se ne plačujejo prispevki za socialno varnost, temveč je potrebno odvesti le akontacijo dohodnine. Res je sicer, da ZPSV v 5. odstavku 3. člena določa, da so zavezanci za plačilo prispevkov tudi osebe iz petega odstavka 13. člena ZPIZ, to pa so osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovane na drugi podlagi. Enako določbo vsebuje tudi Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ( VIII. točka sklepa). Tako ZPSV kot tudi navedeni Sklep določata, da se prispevki plačujejo od „plačil za opravljeno delo“, kamor odpravnine zaradi predčasnega odpoklica ne moremo šteti. Odpravnina namreč ne predstavlja plačila za delo tožeče stranke, niti nima narave prejemkov, ki so našteti v 3. in 5. odst. 3.člena ZPSV (ki so sicer prejemki iz delovnega razmerja), temveč ima naravo odškodnine zaradi predčasne razrešitve z mesta člana uprave tožene stranke. Zato je prispevki za socialno varnost ne bremenijo.