ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine delniške družbe
V objavi dnevnega reda skupščine delniške družbe morajo biti predlogi za sprejem sklepov objavljeni v taki vsebini v kakršni bodo predmet glasovanja. Le na tako objavljen dnevni red skupščine se delničarji lahko pripravijo oziroma odzovejo.
Izvolitev organov skupščine je operativnega pomena in ni v zvezi s korporacijskimi upravičenji delničarjev, zato opustitev imen članov skupščinskega organa in notarja v objavi dnevnega reda sama po sebi nima za posledico ničnost sklepa skupščine. Ni utemeljen tožbeni zahtevek na ničnost sklepa skupščine, ki je zaradi vpisa v sodni register pred odločanjem o tožbenem zahtevku, konvalidiral.
Za poslovnik o delu skupščine se smiselno uporablja določba ZGD, ki se uporablja glede sprememb statuta. Tožeča stranka mora navesti konkretna dejstva, ki pomenijo izpolnitev pravnih standardov po določbi 1. odst. 364. čl. ZGD. Na splošno ni verjetno, da bi pravna poslovnika o delu skupščine, kot akt za operativno delo telesa, lahko vsebovala določbe, ki bi bile dejanski stan v tem členu predvidevali pravil standardov, kot elementov izpodbojnosti.
ZGD člen 364/, 365, 365/1, 366, 366/1, 450, 450/1.
izpodbijanje ničnostnih in izpodbojnih sklepov skupščine
Po 18. čl. družbene pogodbe z dne 8.12.1995 namreč skupščina odloča soglasno, med drugim tudi o statusnih spremembah, spremembah firme in dejavnostih družbe ter o postavitvi in odpoklicu direktorja in prokurista. Res je, da v samih določbah družbene pogodbe ni izrecno povedano, da bi bila potrebna kakšna posebna večina za spremembo same družbene pogodbe, iz česar tožena stranka sklepa, da je bil sprejeti sklep veljavno sprejet s 3/4 večino, ki jo zahteva določilo 1. odst. 450. čl. ZGD. Vendar bi taka razlaga pripeljala v konkretnem primeru do tega, da bi na podlagi s 3/4 večino sprejete spremembe družbene pogodbe, tožena stranka v celoti izigrala tiste določbe družbene pogodbe, ki govorijo o soglasnem odločanju o določenih vprašanjih tako tožeče kot tožene stranke kot družbenikov.