IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021437
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394, 394/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 365, 365-2, 366, 366/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109, 113, 113/5.
odgovornost mladoletnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik – zakoniti zastopnik
Ravnanje prve dolžnice, kot mladoletne družbenice gospodarske družbe d.o.o., je potrebno presojati po delovanju njenega zakonitega zastopnika, očeta. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih mladoletnih otrok (torej mladoletnih otrok, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti) so njihovi starši. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih oseb oblikujejo in izjavljajo voljo v imenu osebe, ki sama nima pravno priznane sposobnosti z lastnimi izjavami volje pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. Ker poslovno nesposobna oseba ne more z lastnimi izjavami volje vstopati v pravna razmerja, mora v njenem imenu oblikovati in izjavljati voljo njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik mora tako v imenu poslovno nesposobne osebe oblikovati voljo, potrebno za sklenitev vseh pravnih poslov oziroma opravo vseh drugih pravnih dejanj.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0069043
ZIZ člen 24, 24/2, 24/4, 25, 25/1. ZGD člen 101, 394, 394/1. ZGD-1 člen 100, 425, 425/1. ZPUOOD člen 1, 1/1. ZFPPod člen 27. ZFPPIPP člen 424, 442.
družba z neomejeno odgovornostjo – izvršba zoper osebno odgovornega družbenika – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – prekinitev postopka po ZPUOOD
Kljub izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije ni pogojev za prekinitev postopka po ZPUOOD, saj postopek teče zoper osebno odgovorne družbenike družbe z neomejeno odgovornostjo po 25. členu ZIZ in ne gre za nadaljevanje izvršbe zoper družbenike kot pravne naslednike izbrisane družbe po 24. členu ZIZ.
Pritožba pa utemeljeno graja neskladnost sprejete odločitve prvostopnega sodišča z drugim odstavkom 155. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) o prepovedi povratne veljave pravnih aktov. Sodišče prve stopnje je skladno s prehodno določbo 33. člena ZFPPIPP–A odločitev o nadaljevanju postopka oprlo na spremenjeno določbo šestega in sedmega odstavka 442. člena zakona, saj je bila družba iz sodnega registra izbrisana po uveljavitvi novele. Upoštevalo je dejstvo, da je imel družbenik, ki je iz družbe izstopil dne 20. 3. 2009, v zadnjih dveh letih pred izbrisom družbe iz sodnega registra, položaj njenega družbenika.
Takšna odločitev prvostopnega sodišča pa je v nasprotju z Ustavno odločbo U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012. ZFPPIPP, Ur. l. št. 126 z dne 31. 12. 2007 je v 1. točki sedmega odstavka 442. člena določal, da je aktivni družbenik oseba, ki je imela ob prenehanju izbrisane osebe položaj njenega družbenika. ZFPPIPP- A, Ur. l. št. 40, 29. 5. 2009 je besedilo „ob prenehanju“ nadomestil z besedilom „v zadnjih dveh letih pred prenehanjem“ in v prehodni določbi drugega odstavka 33. člena določil, da se spremenjeni sedmi odstavek uporablja za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona.
ZGD-1 člen 300, 395, 395/1, 395/1-2. ZPP člen 214.
sklic skupščine - izpodbijanje sklepov skupščine - vpliv kršitve na veljavnost sklepa - pogoji za prijavo in udeležbo na skupščini - sklicevanje na določila statuta - objava predloga delničarja - odrek pravice do glasovanja
Presoja (ne)izpodbojnosti skupščinskih sklepov terja odgovor na vprašanje, ali je bil pri sprejetju spornih sklepov kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa, npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina (2. točka prvega odstavka 395. člena ZGD-1). Tudi v primeru, če bi se štelo, da je bilo tožniku glasovanje z vsemi prijavljenimi glasovi neutemeljeno oz. nezakonito onemogočeno, tožnik s tožbenim zahtevkom ne bi mogel uspeti, ker ni niti zatrjeval, da je (in kako je) takšna kršitev vplivala na veljavnost sklepov (kar je pogoj izpodbojnost po že citirani določbi 395. člena ZGD-1).
enako obravnavanje upnikov – stečajni upravitelj – razrešitev stečajnega upravitelja – zahteva o razrešitvi – izjava upravitelja – odločanje o razrešitvi – namen instituta razrešitve – vpliv upnikov na obseg stečajne mase – aktivnost upnikov v stečajnem postopku
Zaradi nepravilnega poziva upraviteljici, da se izreče o upnikovem predlogu za razrešitev, še ni začel teči prekluzivni rok za odgovor, zato tudi ni mogla priti z odgovorom v zamudo.
Namen pravnega instituta razrešitve upravitelja ni kaznovati upravitelja za kršitev njegovih obveznosti, saj so za te kršitve določene ustrezne prekrškovne sankcije, temveč je njegov namen zagotoviti nemoten tek stečajnega postopka in uresničitev interesa upnikov.
Nepravilno ravnanje upraviteljice bi bilo glede na kompleksnost upnikovih očitkov mogoče ugotoviti le tako, da bi sodišče odločalo o utemeljenosti zahtevkov, za katere upnik šteje, da so podani pa jih je upraviteljica namenoma ali iz malomarnosti spregledala. To pa ni namen stečajnega postopka. Upnik ni niti trdil pa tudi ne dokazal, da bi sam opravil kakšno od možnih aktivnosti, s katero bi lahko uresničil svoj interes.
pripojitev – vpis pripojitve v sodni register – nedopustnost pritožbe upnika – pravni interes za pritožbo – terjatev do prevzete družbe – zavrženje pritožbe
Upnik s pritožbo, tudi če bi uspel razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa ne more zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja kot ga ima v primeru izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Z vpisom pripojitve je namreč premoženje prevzete družbe, skupaj z njenimi obveznostmi do upnikov prešlo na prevzemno družbo, kar pomeni, da je prevzeta družba od dneva vpisa pripojitve v sodni register (in pred pravnomočnostjo sklepa) postala univerzalna pravna naslednica prevzete družbe.
V kolikor ima upnik do prevzete družbe na podlagi pogodbe o reprogramiranju, na katero se sklicuje v pritožbi, nezapadle terjatve, ima zagotovljeno pravno varstvo na način, ki ga določa 592. člen ZGD-1. Če pa je zaradi pripojitve upniku nastala škoda, lahko uveljavlja odškodninski zahtevek proti članom vodenja in nadzora prevzete družbe, glede katere 594. člen ZGD-1 v 2. odstavku določa, da se v takem primeru šteje, da ta obstaja še naprej.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021384
ZIZ člen 15, 32. ZPP člen 300, 353, 365, 365/1, 365/1-2, 366.
izvršilni postopek - ustavitev postopka - delež družbenika - sodni register - izbris družbe iz sodnega registra - predmet izvršbe - dovoljena izvršba - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe - zaznamba sklepa - poslovni delež družbenika - ločeno obravnavanje zahtevkov - izvršilni stroški
Pregled spisa pokaže, da so resnične trditve upnika o tekoči izvršbi zoper dolžnika zaradi realizacije iste terjatve pod opr. št. I 2001/895 sodišča prve stopnje, kjer je v bistvu tudi upnik vložil nato predlog za spremembo sredstev izvršbe, tako da je predlagal še to na delež dolžnika v družbi, da pa je sodišče prve stopnje (pač v skladu z določbami Sodnega reda) tak predlog vpisalo posebej pod sedanjo opr. št. In 486/2010 in se je tedaj s tem odredilo ločeno obravnavanje te zadeve, kar ima v bistvu v procesnem oziru podlago že v določbi člena 300 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v postopku izvršbe na osnovi člena 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) uporablja subsidiarno. Po tej določbi lahko sodišče odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih.
Navedena procesna ureditev kaže, da so izločene zadeve v procesnem oziru samostojne zadeve in s tem izgubijo procesno povezavo s prejšnjo skupno zadevo, pri čemer je bistveno, da so v procesnem in materialnopravnem oziru predmet ločenega obravnavanja. Po mnenju pritožbenega sodišča ne vzdrži pritožbena trditev, da je kljub izločitvi dela izvršbe, ki se nanaša na poslovni delež družbenika v procesno samostojno zadevo, celotna izvršba enovit postopek. Takšno stališče glede na navedeno ni pravilno.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072444
ZGD-1 člen 480, 480/3, 501, 502, 502/1, 505. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 107.
izključitev družbenika – poslovni delež – skupno premoženje zakoncev – status družbenika – učinek dejanja proti imetnikom istega poslovnega deleža
Pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža.
ničnost sklepov skupščine - izpodbojnost sklepov skupščine – sklic skupščine – glasovalne pravice – vpliv kršitve na veljavnost sklepa - obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic
Takojšnje pisno obvestilo o pridobitvi več kot četrtine delnic druge družbe na podlagi prvega odstavka 532. člena ZGD -1 je obvezno tudi, kadar družba za pridobitev takšnega števila delnic izve na drug način.
NEPRAVDNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074369
ZGD-1 člen 512, 513. ZASP člen 5, 10.
informacijske pravice družbenika – pravica družbenika do informacij in vpogleda - zavrnitveni razlog
Nasprotni udeleženec ni podal (dovolj) konkretnih trditev o obstoju konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti iz 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Zgolj trditve, da se predlagatelj ukvarja s konkurenčno dejavnostjo ter da je upad prodaje občutno čutiti, ne zadostujejo. Nasprotni udeleženec ni konkretno pojasnil, v čem je konkretna občutljivost zahtevane informacije in kakšna je stopnja povezanosti med družbo, na katero je naslovljena informacijska zahteva in konkurenčno družbo, niti ni (dovolj konkretno) pojasnil, v čem bi prišlo do občutne prizadetosti kakšnega interesa družbe, kot na primer ali je, oziroma bo prišlo do prekinitve pogajanj s potencialnim pogodbenim partnerjem ali do izgube že obstoječih partnerjev.
sodno imenovanje članov upravnega odbora – prenehanje funkcije članom upravnega odbora – pravni interes za pritožbo
Ker je imenovanim članom upravnega odbora funkcija, ki jim je bila podeljena s sklepom prvostopnega sodišča, prenehala in se na podlagi istega sklepa, ki je prenehal veljati, tudi ne more več vzpostaviti, pritožnik nima več pravnega interesa, da vztraja pri sodnem imenovanju še treh članov upravnega odbora, kar uveljavlja primarno. Eventualno ponovno odločanje o predlogu pa bi v vsakem primeru, ko bi sodišče odločalo o predlogu po že izvedenem imenovanju manjkajočih članov upravnega odbora na skupščini družbe, pripeljalo do zavrženja predloga.
sanacija banke – prenos korporacijskih pravic – podrejene terjatve
Tožeča stranka in vsi delničarji bodo morali počakati na zaključek sanacije Ljubljanske banke in tedaj bo moč ugotoviti, ali bodo njihove "podrejene" obveznosti moč izterjati.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0074339
ZGD-1 člen 512, 512/1. OZ člen 73.
vpogled v poslovno dokumentacijo – pravica do informacij in vpogleda – članske pravice družbenika – pooblastilo za sklenitev pogodbe
Upoštevati je potrebno, da je pravico družbenika po posredovanju informacij in vpogledu razumeti široko, njene omejitve pa tolmačiti restriktivno, zato je mogoče zaključiti, da nasprotni udeleženec ni podal zadostne trditvene podlage, ki bi omogočale presojo upravičenosti njegovega ravnanja skladno z obrazloženimi merili. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le-te v sodnih postopkih ne zadošča.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VSM0021295
ZGD–1 člen 474, 474/5, 510, 510/2, 516, 516/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
imenovanje poslovodje z družbeno pogodbo – odpoklic poslovodje – sprememba družbene pogodbe – kvalificirana večina – navadna večina – volja družbenikov
V obravnavani zadevi je bistvena presoja, ali se lahko poslovodjo, ki je bil imenovan z družbeno pogodbo, odpokliče in imenuje novega le s spremembo družbene pogodbe, torej s kvalificirano - tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov po prvem odstavku 516. člena ZGD-1, ali pa je to mogoče doseči (že) s sklepom skupščine, sprejetim z navadno večino oddanih glasov družbenikov (drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
O tem vprašanju, ki je očitno v sodni praksi prinašalo dileme, je VSS na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, velja pa za primere, ko je za poslovodjo za nedoločen čas z družbeno pogodbo imenovan eden od družbenikov. Po načelnem pravnem mnenju pomeni odpoklic takšnega poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo in imenovanje novega, spremembo družbene pogodbe, razen če iz nje izhaja kaj drugega.
Že pojmovno vplačilo pomeni določeno količino denarnega zneska in ne more predstavljati izročitve stvarnega vložka. ZGD -1 namreč tudi v 475. členu govori o tem, da se osnovni vložek lahko zagotovi v denarju ali kot stvarni vložek, pri čemer zagotovilo v denarju pojmuje kot vplačilo, zagotovilo stvarnega vložka pa kot izročitev družbi. V 486. členu ZGD -1 je tako urejen kaducitetni postopek le za primer družbenikovega nevplačila (torej denarnega zneska) osnovnega vložka.
ZGD-1 člen 418, 418/1, 418/4, 480, 480/1, 483, 483/1, 483/4.
odsvojitev dela poslovnega deleža – prenos novega in samostojnega poslovnega deleža – soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - nastanek skupnega deleža
Soglasje družbenikov, ki ga v konkretnem primeru predvideva družbena pogodba družbe B. d.o.o., za delitev deleža pred odsvojitvijo dela deleža res ni potrebno. Potrebno pa je (skladno z družbeno pogodbo) za prenos novega in samostojnega poslovnega deleža.
Skupni poslovni delež s predmetno pogodbo ni mogel nastati niti na podlagi zakona niti na podlagi družbene pogodbe. Nastanek skupnega deleža, kot ga zatrjuje tožeča stranka, je namreč v izrecnem nasprotju z določili prvega in četrtega odstavka 418. člena ZGD v zvezi s prvim odstavkom 415. člena ZGD.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 265, 266, 268, 268/2. ZSDU člen 82.
sodelovanje delavcev pri upravljanju – zastopanje in predstavljanje družbe – neskrbnost člana uprave družbe
Glede na ureditev v 265. čl. ZGD-1 je bila sprejemanje odločitev obveznost (tudi) tožnice kot članice uprave. ZGD-1 v 1. odst. 263. čl. organu vodenja nalaga, da mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. V skladu s tem določilom je mogoče zaključiti, da je bila tožnica neskrbna, če odločitev ni sprejemala oziroma če ni sodelovala pri njihovem sprejemu, zaradi česar je odgovorna za opustitev.
IZVRŠILNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021328
ZGD-1 člen 580. ZPP člen 72, 72/6, 73, 73/1, 73/2.
pripojitev – sprememba firme – zahteva za izločitev sodnika
Upnica se je sicer preimenovala, spremenila je ime firme, preimenovanje stranke tekom izvršilnega postopka pa ne vpliva na njeno sposobnost biti stranka, saj se njena identiteta s tem ni spremenila.
izključitev družbenika iz družbe – razlogi za izključitev
Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožnika nista niti navedla dejstev, ki bi lahko bila podlaga za izključitev tožene stranke kot družbenice, niti teh dejstev nista dokazala. Višje sodišče brez pridržkov sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka kot direktorica družbe P., d.o.o., ni podaljšala pogodbe o imetništvu domene xxx.si, da je družbi D., d.o.o., ki se ukvarja z enako dejavnostjo kot družba P., d.o.o., in je v izključni lasti moža tožene stranke, omogočila uporabo skoraj identičnega promocijskega materiala, da je nedovoljeno razpolagala s sredstvi družbe P., d.o.o. (radiofrekvenčni generator za ablacijo ven) itd.