CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00084845
URS člen 23. OZ člen 417, 417/1. SPZ člen 146, 146/4, 154, 154/2. ZGD-1 člen 580, 580/6, 581, 581/2. ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
V tem kontekstu pritožba materialno pravno neutemeljeno uveljavlja, da je bil na podlagi določila četrtega odstavka 146. člena SPZ prenos maksimalne hipoteke med družbo A. d.d. in B. d.d. izključen. Navedeno določilo namreč po prepričanju sodišča druge stopnje pride v poštev pri prenosu le ene ali več posameznih terjatev iz pogodbenega razmerja s cesijo, ki jo Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) v prvem odstavku 417. člena opredeljuje kot pogodbo, ki jo upnik sklene s kom tretjim, s katero prenese nanj svojo terjatev. Ker gre v primeru pogodbe o pripojitvi z dne 28. 10. 2022 za korporacijski pravni posel, na podlagi katerega je prišlo do spremembe oziroma prenehanje korporacijskega razmerja z vsebino, ki je določena v drugem odstavku 581. členu ZGD-1, po prepričanju sodišča druge stopnje v obravnavanem primeru ne gre uporabiti določbe četrtega odstavka 146. člena SPZ, ki pride v poštev samo v primeru odstopa terjatev, zavarovane z maksimalno hipoteko.
ZGD-1 člen 50, 512, 512/2, 513. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2, 337, 337/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločitev o stroških postopka - nedovoljena pritožbena novota - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Družbenikova pravica do vpogleda in informacij je urejena v 512. členu ZGD-1. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1).
ZGJS člen 2, 2/2. ZGD-1 člen 399, 399/1. ZUOPVCE člen 4.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - nujnost zadržanja dobička - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - izvajanje gospodarske javne službe - gospodarska javna služba distribucije električne energije - investicije v omrežje - javni interes - prepozna dopolnitev pritožbe
Dejstva, da je toženka podjetje za distribucijo električne energije, ki izvaja naloge gospodarske javne službe in ki je na podlagi strateških dokumentov zavezana izvajati visoka vlaganja v distribucijsko omrežje, vplivajo na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje.
Glede na posebne okoliščine konkretnega primera (izvajanje storitev gospodarske javne službe, nujnost investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, pridobivanje prihodkov iz omrežnin, ki so namenjene vzdrževanju in investiranju v omrežje, negativno poslovanje toženke v letu 2022) je toženka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje, nujno, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.
povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - izključitev prednostne pravice do novih delnic - formalne predpostavke - materialnopravne predpostavke - izpodbojnost sklepa skupščine
Pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki (334. člen ZGD - 1) je treba v samem sklepu o povečanju določiti tudi osebo, od katere družba pridobi stvarni vložek in število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic, ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek. S tem se že s sklepom določi tudi vpisnik novih delnic in obstoječi delničarji teh delnic ne morejo vpisati. Prav ima pritožnica, da je zato pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki prednostna pravica obstoječih delničarjev do novih delnic po naravi stvari izključena, vendar pa morajo tudi v tem primeru obstajati pogoji, ki jih za izključitev zahteva zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00079558
ZGD-1 člen 70, 263. OZ člen 131, 243, 243/3. ZPP člen 286.
pravica do izjave - pravica do izjave stranke - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - obstoj protipravnosti - konkretizacija navedb - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - kršitev prisilnih predpisov - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - izvedensko mnenje - prekluzija dokazov - dolžna skrbnost članov uprave
Tudi sicer je sodišče šele v ponovljenem postopku pozvalo toženca na konkretizacijo navedb in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o prepoznih navedbah. V prvem postopku vprašanje povečanih stroškov v primeru skladiščenja na potencialnih drugih površinah zaradi materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (da pri profitabilni kršitvi ni možno upoštevanje nobenih morebitnih koristi) za sodišče ni bilo relevantno, zato takrat tudi ni izvajalo materialnoprocesnega vodstva že pred oziroma na prvem naroku, kot bi ga sicer moralo, če je štelo, da navedbe niso zadosti konkretizirane.
ZGD-1 člen 66, 66/5, 230, 230/1, 230/7, 399. ZGJS člen 2, 2/2.
izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - delitev bilančnega dobička - nujnost zadržanja dobička - nujnost posega v pravico do bilančnega dobička - izvajanje gospodarske javne službe - gospodarska javna služba distribucije električne energije - javni interes
Dejstvo, da toženka izvaja storitve gospodarske javne službe, vpliva na presojo, ali je zadržanje bilančnega dobička ali njegovega dela "po presoji dobrega gospodarstvenika nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje". Gre za pravni standard, ki ga v okviru uporabe materialnega prava zapolni sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Stališče, da mora insolventnost vsaj neposredno in izkazano groziti, je v konkretnem primeru za toženko, ki v javnem interesu opravlja storitve gospodarske javne službe, prestrogo. Glede na posebne okoliščine konkretnega primera (izvajanje storitev gospodarske javne službe, nujnost investiranja v elektroenergetsko infrastrukturo, pridobivanje prihodkov iz omrežnin, ki so namenjene vzdrževanju in investiranju v omrežje), je toženka zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, da je po presoji dobrega gospodarstvenika glede na okoliščine, v katerih družba posluje (pravni standard iz 399. člena ZGD-1) nujno, da se delničarjem ne deli dobiček najmanj v višini 4 % osnovnega kapitala.
Skupščina lahko odloči, da se del ali celotni bilančni dobiček ne razdeli med delničarje. V tem primeru nerazporejeni dobiček postane preneseni dobiček. Ta se prenese v poslovni izid naslednjega poslovnega leta in se takrat praviloma prikaže kot bilančni dobiček, razen v izjemnem primeru, če je družba poslovala z izgubo.
DRUŽINSKO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSK00076144
ZZZDR člen 51. DZ člen 67, 69, 70. OZ člen 86, 119. ZGD-1 člen 38a, 505, 526. SPZ člen 72, 72/2, 72/3.
ničnost pravnega posla - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - upravljanje s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem - oderuška pogodba - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca
Tožeča stranka po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je druga toženka v času sklepanja spornih poslov vedela, da je poslovni delež v drugi tožnici skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke, pri čemer v tej zvezi ne zadostuje domneva o skupnem premoženju, ki bi bilo pridobljeno med trajanjem zakonske zveze. Ta domneva velja namreč v razmerju med zakoncema, zato tretji osebi ni mogoče naložiti procesnega bremena, da dokaže, da premoženje ni skupno, temveč posebno premoženje enega od zakoncev.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00074907
ZGD-1 člen 4, 4/2, 38, 503, 503/3. ZIZ člen 56. ZZK-1 člen 98.
sklep o zavarovanju terjatve - začasna odredba - poseg v premoženje - stranka postopka
Ne glede na vse navedeno, pa četudi kaj od tega drži, je dejstvo, v tem kontekstu je treba pritrditi pritožbi, da se s takšno začasno odredbo (točka I/2 izreka sklepa z dne 17. 3. 2023) posega v premoženje pravne osebe (družbe B. d.o.o.), ki ni stranka tega postopka in ki je po pravilih prava družb samostojni subjekt s svojim premoženjem (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZGD-1) in odgovarja samo za svoje obveznosti, ne pa morebiti (avtomatično) tudi za obveznosti družbenikov ali protipravna ravnanja zakonitega zastopnika. Tako kot z izvršbo, je po stališču sodne prakse1 tudi z zavarovanjem mogoče seči le na premoženje dolžnika (toženca), torej stranke postopka - v obravnavani zadevi A. A. Čeprav ima tudi sodišče druge stopnje pomisleke, ali toženec ravna pošteno, (žal) s takšno začasno odredbo, glede na obrazloženo, tožnica ne more doseči namena zavarovanja. V tem kontekstu je treba še pripomniti, da zemljiškoknjižno sodišče vpise sklepov o zavarovanju opravi na podlagi obvestila sodišča, v obravnavani zadevi pravdnega, ki mu je priložen sklep o zavarovanju (98. člen ZZK-1). Prepovedi, ki se nanaša na nepremičnino, ne more vpisati na način, da bi se nanašala zgolj na toženca in ne tudi na drugo zakonito zastopnico družbe B. B. d.o.o., C. C. Tudi v tem kontekstu razlogi izpodbijanega sklepa v točki 12 obrazložitve niso pravilni.
KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00074911
ZIZ člen 270, 270/2. ZSReg člen 13.
začasna odredba - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - povečanje osnovnega kapitala - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - korporacijska upravičenja
Dejstvo namreč je, da se je toženec na podlagi svojega članskega položaja v družbi B. B. d.o.o., kot njen edini družbenik in nosilec članskih upravičenj, (že) odločil za povečanje osnovnega kapitala - sprejel je ustrezen sklep, s katerim je ustvaril korporacijsko podlago za to, da je lahko družba v postopku povečanja osnovnega kapitala proti vplačilu novega vložka v njeno premoženje, vplačniku tega vložka izdala nov poslovni delež in ga na ta način sprejela v svojo člansko strukturo. Svoje upravičenje je že realiziral (posegel je v strukturo poslovnega deleža), na njegovi podlagi pa sta družba in tretja oseba (C. C.) sklenili vpisno pogodbo, ki je specifičen institut korporacijskega prava.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSC00074649
KZ člen 126, 126/5, 126/5-1, 244, 244/1, 244/2, 252, 252/1, 252/2, 252/3. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263.
zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnost - izraba položaja - blanketna norma - zakonski znaki - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - pranje denarja - nasprotje med izrekom in razlogi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe - predpis - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - predhodno kaznivo dejanje - predikatno kaznivo dejanje
Res je, da gre pri procesu odpiranja rudnika za "pripravljalna dejanja" za sledeče opravljanje gospodarske dejavnosti stricto sensu, istočasno pa gre pri tem ravno za spremljajočo oziroma podporno dejavnost, ki konstruira izvajanje gospodarske dejavnosti kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja tudi po praksi precedenčnega sodišča. Nedvomno je družba v postopkih nabavljanja opreme za rudnik že poslovala, obtoženec pa je bil s sredstvi družbe razpolagal prav pri tovrstnem poslovanju ter v evidentni vsebinski povezavi z načrtovanim izkoriščanjem rudnika oziroma (odplačnim) izkopavanjem cinka in svinca (kot registrirane dejavnosti družbe G., d. o. o.) po zagonu proizvodnje.
Protipravnost izrabe položaja kot ene od oblik storilčevega ravnanja po 244. členu KZ je prav v opravljanju dejanj, za katere je pooblaščen, v neskladju z njihovim namenom oziroma v neskladju z interesi družbe, s čimer se odrazi storilčev napad na notranjo (zlasti premoženjsko) varnost gospodarskega subjekta in napad na premoženjski interes družbe kot kazenskopravno varovano dobrino. V taki situaciji ni treba, da je izraba položaja (dodatno) konkretizirana še z navedbo pooblastil obtoženca (kot direktorja) družbe in z navajanjem pravne podlage, iz katere izhajajo njegova pooblastila oziroma upravičenja.
Izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja pranja denarja pomeni s pranjem prikriti izvor denarja, ki je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem. Primarni (pred)pogoj za obstoj pranja denarja je torej obstoj predhodnega kaznivega dejanja. To predikatno kaznivo dejanje mora biti resda ugotovljeno po objektivnem kriteriju, kot navaja tudi sodišče prve stopnje, toda v primeru, ko sodišče oceni, da predhodno dejanje ni kaznivo dejanje, ker da niso podani zakonski znaki tega kaznivega dejanja oziroma znaki niso konkretizirani, že pojmovno ne more biti izpolnjen pogoj, da je predikatno kaznivo dejanje po objektivnih kriterijih podano.
ZZdrS člen 39. ZPP člen 481. ZGD-1 člen 3, 3/6. ZFPPIPP člen 7.
spor o stvarni pristojnosti - gospodarski spor - zasebnik - osebni zdravnik
V obravnavani zadevi je tožena stranka v skladu s 39. členom Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS), ki določa, da lahko zdravnik samostojno opravlja zdravniško službo kot zasebni zdravnik, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon in če je vpisan v register zdravnikov, zasebnik, kot takšen pa ne sodi v krog oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP. To posredno potrjujeta odločbi VSRS III R 12/2009 z dne 12. 5. 2009 in VSL Rg 359/2015 z dne 16. 9. 2015. Obe odločbi se sicer nanašata na odvetnike, a iz njune vsebine izhaja, da kljub številnim podobnostim s podjetniki iz šestega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah, odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kar je izrecno določeno v 7. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ker torej zdravniki po ZZdrS niso samostojni podjetniki, ampak zasebniki (zasebni zdravniki), za njih ne veljajo pravila o gospodarskih sporih. Obravnavani spor tudi ne predstavlja spora, ki bi ga bilo mogoče umestiti med postopke iz 482. - 484. člena ZPP, za katere prav tako veljajo pravila o gospodarskih sporih.
ZSReg člen 33, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 37.
povečanje osnovnega kapitala - razveljavitev pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža - začasna odredba - ovira za vpis
Predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala temelji na skupščinskem sklepu, ki ga je sprejel dne 20. 4. 2022 A. A. kot edini družbenik subjekta vpisa. Začasna odredba, ki po presoji sodišča prve stopnje predstavlja oviro za predlagani vpis, in ki je bila izdana 26. 7. 2022, torej več kot tri mesece po že sprejetem skupščinskem sklepu, že zaradi učinkovanja navedene sodne odločbe, ki ne more ustvarjati učinkov za nazaj, ne more imeti vpliva na že izvedena dejanja in že sprejete odločitve. Dejstvo je namreč, da je subjekt vpisa po edinem družbeniku o dokapitalizaciji že odločil. Zato kasneje izdana začasna odredba na že sprejeti skupščinski sklep ne more imeti relevantnega vpliva in ne more predstavljati ovire za predlagani vpis.
ZGD-1-UPB3 člen 10a, 10a/1, 10a/1-3, 481, 481/3. OZ-UPB1 člen 51, 51/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - ničnost pogodbe - deklaratoren vpis - vpis v sodni register - ovire za vpis
V obravnavanem primeru so bili izpolnjeni vsi pogoji za veljaven prenos poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. na tožnika. Notarka je 24. 12. 2019 ugotovila, da na temelju tretjega odstavka 481. člena ZGD-1 ni ovir za sestavo notarskega zapisa pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, poslovni delež je bil izročen, tožnik pa je zanj nesporno plačal kupnino. Ker je bil toženec edini družbenik in poslovodja družbe A. d.o.o. je šteti, da je bila družba s prenosom poslovnega deleža obveščena, zato je tožnik s tem dnem pridobil položaj družbenika v tej družbi z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki mu gredo iz prejetega poslovnega deleža. Na njegov položaj tako dejstvo, da se naknadno ni mogel kot družbenik vpisati v sodni register zaradi omejitve iz 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, nima nobenega vpliva, sama pogodba o prenosu poslovnega deleža pa zato ni nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00071182
ZGD-1 člen 512, 512/2, 513.. ZNP člen 42.. ZPP člen 286.
informacijska pravica družbenika - pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - nepravdni postopek - prekluzija dejstev in dokazov - prepoved zlorabe pravic
Sodišče druge stopnje v tem kontekstu soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa v točki 11 obrazložitve, da glede na dikcijo 512. člena ZGD-1 izkaz "informacijske potrebe" ni pogoj za ugoditev zahtevi družbenika. Družbenik namreč v skladu s stališčem sodne prakse svoje zahteve ni dolžan posebej utemeljevati, mora le konkretizirati vrsto zadev, na katere se njegova zahteva nanaša in določiti način izpolnitve, kar kaže na nujnost in potrebo po hitri uresničitvi te pravice. Družbo veže načelo vestnega in zanesljivega poročanja, tako da lahko informacijsko zahtevo zavrne le, če informacije oziroma dokumentacije nima in je tudi ne more priskrbeti. Je pa smiselno, da se od družbenika zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled v knjige in listine potrebuje, kar je mogoče izpeljati iz načela lojalnosti. To okvirno definira njegov interes za informacijo ali vpogled in temu je dolžan slediti tudi poslovodja pri izpolnitvi informacijske zahteve, razen, če oceni, da obstajajo razlogi za njeno zavrnitev. Izkaz "informacijske potrebe" torej ni iz zakona izhajajoč pogoj za ugoditev zahtevi, je pa lahko razlog za zavrnitev zahteve, če bi se ugotovilo, da je slednja v očitnem nasprotju z načelom lojalnosti ali načelom prepovedi zlorabe pravic, kar pa za obravnavano zadevo ne velja. Res je, da ZGD-1 pravice družbenike iz 512. člena ZGD-1 ne omejuje na eno zahtevo. Tudi glede iste informacije lahko družbenik poda več zahtev, a le pod pogojem, da njegovi predhodni zahtevi ni bilo ugodeno oziroma da s temi informacijami še ne razpolaga. V nasprotnem primeru bi bilo ravnanje družbenika v nasprotju z načelom lojalnosti do družbe. Dejstvo, da je predlagateljica v mesecu decembru 2022 vložila več zahtev (zahteve po vsebini niso enake), samo po sebi še ne pomeni, da je zlorabila pravico iz 512. člena ZGD-1. Tudi, če gre za širši spekter zahtev, nasprotni udeleženec v obravnavanem postopku ne more uspeti z ugovorom, da je za takšne zahteve to neprimeren čas v letu (konec poslovnega leta). V skladu s sodno prakso se je družba dolžna čim prej odzvati tudi na obširno zahtevo predlagatelja, in to ne glede na to, kdaj je bila podana, če je le - ta utemeljena. Sodišče druge stopnje soglaša tudi s presojo izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec ni izkazal pogojev za zavrnitev zahteve zaradi razlogov iz drugega odstavka 512. člena ZGD-1. Slednji morajo biti podani kumulativno. Zahteva predlagatelja je po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa dejansko le v nasprotju z interesi poslovodje nasprotnega udeleženca, nekdanjega partnerja predlagateljice, med katerima teče spor zaradi razdružite skupnega premoženja. Kar zadeva nastanek škode, pa mora biti slednja po stališču sodne prakse konkretna in občutna, njen nastanek pa verjeten, česar pa nasprotni udeleženec po pravilnem stališču sodišča prve stopnje ni izkazal (točke 17 - 20 obrazložitve).
OZ člen 14, 86. ZGD-1 člen 268, 268/2, 514, 514/1, 514/3, 515.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - imenovanje in odpoklic poslovodje - razlogi za odpoklic poslovodje - sklep o odpoklicu - ničnost sklepa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00071942
ZP-1 člen 14b, 65, 65/4, 69, 69/2. ZIN člen 38, 38/1, 38/1-5. ZOdv člen 40, 40/1. ZGD-1 člen 521, 521/1, 521/1-2.
prenehanje družbe - redna prostovoljna likvidacija - plačilo globe - zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - zaslišanje storilca - inšpekcijski ukrep - posredovanje podatkov
Dejstvo, da se je zoper družbo začel postopek redne prostovoljne likvidacije, nima vpliva na določbo 14.b člena ZP-1, skladno s katero se pravni osebi ne izreče globa.
Pravna oseba in odgovorna oseba sta prejeli vabilo na zaslišanje, v katerem ju je sodišče opozorilo, da bo o zahtevi odločilo brez njunega zaslišanja, če se na vabilo ne bosta odzvali in svojega izostanka opravičili. Na narok se nista zglasili in izostanka nista opravičili. Sodišče prve stopnje je zato imelo v določbi drugega odstavka 69. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 podlago za izdajo sodbe brez zaslišanja in je o zahtevi za sodno varstvo odločilo na podlagi pregleda listinske dokumentacije, ki jo je dokazno ocenilo v povezavi s trditvami storilke v zahtevi za sodno varstvo.
regulacijska začasna odredba - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež - dokapitalizacija - potrebnost izdaje začasne odredbe
Sodišče druge ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je tudi po delitvi skupnega premoženja (poslovnega deleža) in vpisu tožnice kot družbenice družbe A. d.o.o. stanje v sodnem registru takšno, da ga bi bilo za zagotovitev sodnega varstva, ki ga v tej pravdi uveljavlja tožnica (torej za zavarovanje njene nedenarne terjatve), potrebno ohraniti. Morebitno razpolaganje drugega toženca z njegovim poslovnim deležem (ki ni več predmet skupnega premoženja) ne bi onemogočilo ali ogrozilo realizacije za tožnico ugodne sodne odločbe, katere posledica bi bil izbris sklepov o dokapitalizaciji družbe in vpisa novega družbenika iz sodnega registra. Za uresničitev sodnega varstva, ki ga v predmetnem postopku uveljavlja tožnica, torej ni pomembno kdo je imetnik poslovnega deleža (drugi toženec ali tretji), zato predlagana začasna odredba s prepovedjo njegove odtujitve ali obremenitve za zavarovanje pravnega položaja tožnice ni potrebna in dopustna, zato jo je treba zavrniti že iz tega razloga.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00071115
ZGD-1 člen 51, 480. OZ člen 1005. ZNP-1 člen 40.
postopek za ureditev razmerij med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - vsebina predloga - razmerja med družbeniki - vrsta spora - vrsta sodnega postopka - imetništvo poslovnega deleža družbe - medsebojne pravice in obveznosti - skupno premoženje bivših zakoncev - poslovni delež v gospodarski družbi - upravljanje družbe - korporativno upravljanje - stroški nepravdnega postopka - povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da lahko v skupno premoženje zakoncev spada zgolj poslovni delež (skupek korporacijskih pravic) v gospodarski družbi, na katerem lastninska pravica na način in pod pogoji, ki veljajo za stvari, ni mogoča. Zato na ta razmerja tudi ni mogoče aplicirati določb nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki oziroma skupnimi lastniki, saj to ni njihov namen. Pravice in upravičenja, ki izvirajo iz imetništva poslovnega deleža, se namreč uveljavljajo po pravilih korporacijskega prava. Pritožnica se tako neutemeljeno sklicuje na 480. člen ZGD-1 v povezavi s 1005. členom OZ in sodišču neupravičeno očita zmotno uporabo materialnega prava. Drži sicer, da družbeniki upravičenja iz poslovnega deleža uresničujejo skupaj ter da lahko v primeru, da pri tem niso sporazumni, sodišče imenuje skupnega upravitelja. Vendar pa 51. člen ZGD-1 za takšne primere sporov, ki se nanašajo na razmerja med družbeniki, jasno določa stvarno pristojnost okrožnega sodišča, kar potrjuje stališče, da ne gre za primere urejanja razmerij v klasičnem nepravdnem postopku.
Glede enega izmed ključnih pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (da gre za pravno dejanje, ki je storjeno v škodo upnikov), je praviloma treba izhajati iz stališča, da pri odplačnih pravnih dejanjih pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico (le) prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, zaradi česar ta pogoj (načeloma) izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - prosta podjetniška presoja - nakup poslovnega deleža - dokazno breme
Ni sporno da je bil nakup poslovnega deleža v A. v skladu s strategijo B., zato sam nakup poslovnega deleža ni sporen. Sporna je le cena, ki jo je tožeča stranka plačala. Dejstvo, da je neka odločitev v skladu s poslovno strategijo družbe, namreč še ne pomeni, da so člani NS pri soglasju za sklenitev posla pod konkretnimi pogoji ravnali s skrbnostjo, kakršna se zahteva od udeležencev v gospodarskih razmerjih, še posebej od članov organa nadzora gospodarskih družb. Vprašanje torej je, ali se ob upoštevanju razdelitve pristojnosti med upravo in nadzornim svetom člani NS lahko zadovoljijo s pridobljenimi informacijami (ki jih je v bistvu v celoti pripravila Uprava), ali pa bi skrben član NS moral karkoli dodatno preverjati.
Nobenega dvoma ni, da članu NS ni treba samostojno na novo ugotavljati učinkov povezovanja. Pri presoji ravnanja tožencev pa je treba izhajati iz dejstva, da nakup nekontrolnega deleža neke družbe sam po sebi praviloma ne ustvarja sinergijskih učinkov. Gre za dejstvo, ki mora biti članom nadzornih organov delniških družb po prepričanju pritožbenega sodišča znano. Zato se od njih lahko pričakuje, da pred izdajo soglasja k nakupu pridobijo dodatne informacije, posebej v konkretnem primeru, ko naj bi pričakovani sinergijski učinki utemeljevali kar 2,5 x višjo ceno. Po prepričanju pritožbenega sodišča bi zato morali od uprave zahtevati dodatna pojasnila, najmanj o tem, kakšna je bila metodologija zbiranja podatkov, kako uprava pričakuje, da bo mogoče take učinke doseči zgolj s po enim članom Uprave in NS in ob nakupu le 10 % delnic A., ki je finančni holding in sam ne izvaja dejavnosti (kako ob takem razmerju doseči preusmeritev poslovanja hčerinskih družb), kako bo B. sposobna zagotoviti tako povečanje pretovora, ali so prijateljski odnosi z lastnikom B. edino zagotovilo za zagotovitev predvidenih učinkov, kako bodo zagotovljena sredstva za nakup in podobno.