CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER
VSK00027827
ZGD-1-UPB3 člen 481, 481/2, 481/4, 483, 483/3, 516, 516/1,. ZSReg-UPB2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 8, 8/5, 41, 41/1, 41/3, 43, 43/1,. ZPP-UPB3 člen 156, 181, 181/2, 274, 354, 354/1,
delitev in združitev poslovnih deležev - ničnost sporazuma - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - sprememba družbene pogodbe - ničnost vpisa v sodni register - ničnostna tožba - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - prepozna tožba - enotni sosporniki
Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil) in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe.
ZGD-1 člen 386, 612,614. ZPre-1 člen 17, 17/3, 63, 68, 68/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem točka 5, 5/1, 5/4
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje dosedanji sodni praksi, da je domneva, kot je določena v zakonu, praviloma neizpodbojna, vendar pa to predpostavlja, da je bila prevzemna ponudba postavljena skladno z zakonom in so akceptanti delovali na normalno delujočem trgu, oziroma da prevzemnik ni zlorabil svojih pravic. Taka situacija bi bila na primer podana, če bi prevzemnik 90 odstotni prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga oziroma ponudbe in povpraševanja. V taki situaciji manjšinski delničar mora imeti pravico do sodnega varstva.
Ob upoštevanju zatrjevanih razlogov za neizplačilo bilančnega dobička (pomanjkanje likvidnih sredstev) in dejanskih ugotovitev izvedenca, da bi tožena stranka ob izplačilu minimalne dividende poslovala na meji kapitalske ustreznosti, materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zadržanje bilančnega dobička tožene stranke nujno, pravilna.
Nujno potreben cilj, ki ga družba (tožena stranka) ne more doseči drugače, kot z zadržanjem bilančnega dobička, je v konkretnem primeru ta, da družba ostane kapitalsko ustrezna in s tem nemoteno posluje. Po presoji sodišča druge stopnje gre za nujen in legitimen cilj družbe, ki ga ni mogla doseči drugače, kot s tem, ne le z gospodarnim in primernim, pač pa tudi nujnim ukrepom posega v pravico družbenika do udeležbe na dobičku.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00022154
ZIZ člen 24, 24/4. ZGD-1 člen 5, 5/1. ZFPPIPP člen 434, 439, 440, 441, 442, 442/7, 442/7-1, 442/10. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - prevod pisanj - pošteno sojenje - pravica do obrambe - aktivni družbenik izbrisane družbe
Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa. Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Z dnem objave izbrisa je bila družba tako izbrisana iz sodnega registra. Dolžnik je za prevod pisanja poskrbel sam, kar pomeni, da je pisanje sprejel, poleg tega pa je zoper sklep vložil tudi pravočasno pritožbo (v roku pa je vložil tudi ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi), v kateri je podal vsebinske pritožbene razloge, kar pomeni, da so oziroma bojo njegova pravna sredstva obravnavana pred sodiščem. Glede na vse povedano višje sodišče ocenjuje, da dolžniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe. Aktivni družbenik ni oseba, ki je imela položaj družbenika polni dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra temveč oseba, ki je imela položaj družbenika kadarkoli v zadnjih dveh letih pred izbrisom iz sodnega registra.
posebna revizija - načelo kontradiktornosti postopka - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - zloraba pravice
Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da je posebno revizijo dovolilo za obdobje zadnjih pet let, ker naj predlagatelj v celotnem obdobju ne bi bil družbenik nasprotne udeleženke. Zakon glede tega zahteva le, da je predlagatelj (kvalificirani) družbenik vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njegov predlog in da je družbenik še tudi ves čas trajanja postopka (318. člen ZGD-1). Ker zakon hkrati govori o reviziji za obdobje 5 let, povedano ne omogoča razlage, za kakršno se zavzema pritožnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00020699
URS člen 25. ZGD-1 člen 40, 40/2, 52, 52/1, 318, 512, 513. ZRev-2 člen 38. ZNP člen 37. ZPP člen 338, 339, 339/2, 339/2-14
pravica družbenika do informacije in vpogleda - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - standard obrazloženosti odločbe - pravica do pritožbe - procesna legitimacija predlagatelja - zastopanje družbe - upravičenje za zastopanje - notranje omejitve zastopanja - zloraba pravice - pravni interes delničarja ali družbenika - posebna revizija - sklep družbenika - procesna predpostavka za sodno uveljavljanje pravice - koncern
Kot izhaja iz priloženih podatkov Trgovinskega registra Okrajnega sodišča Landshut, je bil A. M. upravičen zastopati predlagatelja samostojno in brez omejitev, čemur sicer nasprotni udeleženec niti ne nasprotuje, zato je treba v tem sodnem postopku proti nasprotnemu udeležencu upoštevati stanje v trgovinskem registru. Družbenik ima pravico, da s pomočjo neodvisnih zunanjih strokovnjakov preveri poslovanje nasprotnega udeleženca. Ukrep za pregled in nadzor dela direktorice nasprotnega udeleženca je povsem zakonit in legitimen interes vsakega družbenika. Sodišče druge stopnje na podlagi procesnega gradiva v spisu ni prišlo do zaključka, da je namen predmetnega predloga nagajanje in škodovanje nasprotnemu udeležencu, zlasti pa njegovi direktorici. Vsak družbenik ima tako rekoč neomejeno pravico do informacij in vpogleda. Zaradi povezanosti vseh družb v Skupini, kjer se izvaja posebna revizija na ravni matične družbe C. GmbH, zahteva predlagatelja ne more predstavljati nobene zlorabe pravice do obveščenosti po 512. členu ZGD-1.
Oblikovalna sodba je namenjena nadomeščanju manjkajoče in neupravičeno odklonjene izjave volje, pri čemer se dolžnost izjave volje šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo te odločbe. Sodna praksa v preteklosti ni bila povsem enotna glede tega, kakšen zahtevek lahko delničarji postavijo, če želijo doseči izplačilo dividend. Medtem ko novejša sodna praksa meni, da gre za zahtevek na spremembo sklepa skupščine, pa je bilo v sodni praksi tudi stališče, da gre za zahtevek na razveljavitev sklepa skupščine, skupaj z navedbo, kolikšen bilančni dobiček se nameni (uporabi, razdeli, razporedi oziroma „mora“ družba nameniti, uporabiti, razdeliti) delničarjem. V takih primerih je šlo torej za nekoliko drugačno besedno formulacijo zahtevka, ki pa je vendarle kot celota predstavljal oblikovalni zahtevek. Oblikovalni zahtevek je namreč nujen za dosego takega sklepa skupščine, ki bo delničarjem šele podelil obligacijskopravno pravico do izplačila dividende. Izrek sodbe kot celota pomeni spremembo sklepa skupščine, oblikovalno sodbo. Bistvo je namreč v pooblastilu sodišču, da poseže v skupščinski sklep, spremeni skupščinski sklep (ki je odločitev o korporacijski pravici delničarja) tako, da ta predstavlja podlago za obligacijskopravni zahtevek delničarja. Z oblikovalno sodbo je bilo spremenjeno oziroma na novo oblikovano pravno razmerje med dolžnikom in delničarji, sodba pa učinkuje brez izvršbe, s pravnomočnostjo samega izreka.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/1, 515/6. ZPP-UPB3 člen 7, 212, 214
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odgovornost poslovodje za škodo - trditveno in dokazno breme - kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga strank
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz izhodišča, da se v poslovnem svetu rasti in dobrih poslovnih rezultatov ne da doseči brez zdrave mere tveganja in poguma. Vsak gospodarski posel nosi v svojem jedru določeno mero tveganja, da se izjalovi. Vendar pa kljub temu poslovne odločitve ne smejo biti sprejete na pamet (na podlagi golega občutka), temveč morajo biti sprejete na racionalni podlagi, izhajajoč iz določenih objektivnih dejstev in preverjanja znanih okoliščin primera. Potrebno je opraviti tudi (vsaj okvirno) analizo teh okoliščin primera, pri čemer je treba upoštevati tudi lastne ter primerjalne poslovne izkušnje.
Namen določbe 38. a člena ZGD-1 ni preprečevati imenovanja določenih oseb za člane organov upravljanja, temveč postaviti pravila za njihovo ravnanje, ko in če se v konkretni situaciji pojavi nasprotje interesov. Razlaga, za katero se zavzema tožeča stranka, da naj bi šlo za nekakšen metodološki napotek, katerih oseb ni mogoče imenovati za člana nadzornega sveta, pri čemer naj bi ta napotek celo uporabljali zelo široko, zato ni v skladu z namenom zakona.
Navidezna pogodba pa nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ), na kar sicer upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Vendar pa v primeru, da navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost (drugi odstavek 50. člena OZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da sta se pogodbenika v konkretnem primeru zavedala, da ne gre za plačo (ker sta se pogodbenika zavedala, da Ž. po sklenjenem Sporazumu ne bo več pri tožeči stranki opravljal nobenega dela), temveč sta hotela dogovoriti odpravnino, pri čemer ni bilo nobenih pravnih zadržkov, da prikriti posel ne bi bil veljaven.
ZFPPIPP-UPB8 člen 22. ZZLPPO člen 5, 6, 6/1,7. ZPP-UPB3 člen 227, 227/1, 286.a, 286a/3, 337, 337/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 32, 33
Tožeča stranka je svoj zahtevek temeljila na prvem odstavku 6. člena ZZLPPO. Citirana zakonska določba je jasna glede pogojev, kdaj preide na podlagi samega zakona premoženje pravne osebe, ki se je lastninila, na tožečo stranko. Edini pogoj je, da to premoženje ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993.
Nemoteno financiranje tožene stranke je namreč za nadaljnje poslovanje družbe odločilen pogoj. Zato je tudi po mnenju sodišča druge stopnje izpodbijani sklep skupščine tožene stranke "po presoji dobrega gospodarstvenika nujen, glede na okoliščine v katerih tožena stranka posluje", sicer bi lahko nastopile motnje in težave pri financiranju tožene stranke. Temeljna pravica delničarja do delitve bilančnega dobička ne more tako globoko posegati v poslovanje tožene stranke, da bi lahko poglobila sicer že obstoječo nedvomno ugotovljene težave v finančnem poslovanju tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00016596
ZGD-1 člen 528, 529, 530, 545 ,545/2, 545/3, 547. ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/4, 301, 301/1. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 286b, 286b/1, 286b/2
grajanje procesnih kršitev - odvisna družba - obvladujoča družba - dejanski koncern - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - odškodninski zahtevek - trditveno in dokazno breme - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - izravnalni zahtevek
Prvi odstavek 286.b člena ZPP stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožena stranka v pritožbi ne trdi, da zatrjevane kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP. Ker tožena stranka zatrjevane kršitve ni pravočasno grajala, zaradi prepovedi iz prvega odstavka 286.b člena ZPP z uveljavljanjem te kršitve v pritožbi ne more uspeti. Sodišče prve stopnje se ni dolžno izrecno opredeliti do naziranj stranke, ki niso dovolj argumentirana oziroma so očitno neutemeljena. Poročilo o razmerjih s povezanimi družbami predstavlja le podlago za vzpostavitev morebitnega izravnalnega zahtevka (drugi odstavek 545. člena ZGD-1), v primeru ko prikrajšanje odvisne družbe ni nadomeščeno na enega od načinov iz drugega odstavka 545. člena ZGD-1, pa obvladujoča družba na podlagi 547. člena ZGD-1 odgovarja odvisni za škodo, ta pa se lahko, kot vsaka druga škoda, dokazuje s katerimkoli dokaznim sredstvom, ki ga predvideva ZPP. ZGD-1 predpostavlja obstoj vpliva obvladujoče družbe na odvisno družbo in ga ni potrebno posebej dokazovati, mogoče pa je dokazovati, da ni bilo vpliva zaradi ekskulpacije odgovornosti obvladujoče družbe za prikrajšanje odvisne družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSM00016476
URS člen 22, 28, 29. KZ člen 25, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 16, 17, 248, 257, 258, 329, 344, 344/1, 351, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 373, 392, 392/5. ZGD člen 258
absolutno zastaranje - trajajoče kaznivo dejanje - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - namen oškodovanja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - premoženjska korist - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - pojem protispisnosti - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - materialna resnica - znova začeta glavna obravnava - enako varstvo pravic v postopku - pravica do obrambe v postopku - pravica do poštenega postopka - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitev kazenskega zakona - pravni standard dolžne skrbnosti - izraba položaja
Za inkriminacijo ravnanja po 244. člena KZ je potrebno v primeru, ko škoda gospodarski družbi ni nastala (ravnanje je bilo v korist družbi in drugi osebi), ugotoviti ali je poslovodstvo ob takšnem ravnanju zanemarilo temeljno dolžnost, ta pa je pridobivanje (M. imalnega) dobička za družbenike. Če poslovodstvo ustvari korist (dobiček) za družbenike in korist še zase ali druge, je poslovodstvo mogoče obsoditi za kaznivo dejanje zlorabe položaja le ob dokazanosti, da se je namerno (naklepno) odreklo delu dobička oziroma da je prišlo do prelivanja premoženja iz premoženjske sfere gospodarske družbe v premoženjsko sfero drugih oseb.
Izhajajoč iz opisanega ravnanja obtožencev, usmerjenega k pridobitvi bilančnega dobička kot končnim ciljem, pa glede na to, da so si družbeniki družbe U. d.o.o. (med njimi obtoženca) dobiček delili šele po petih letih poslovanja (leta 2004 in 2006), in kar je še posebej pomembno, izven inkriminiranega obdobja (čas od 1. 12. 1998 do konca leta 2001), ter dodatno, da so bila njihova ravnanja po tem obravnavanem obdobju v korist matični družbi, obtožencema zakonsko zahtevan namen pridobitve premoženjske koristi družbi U. d.o.o. tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dokazan.
ZGD-1-UPB3 člen 609, 609/2. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 3, 4
poravnalni odbor - nagrada članom poravnalnega odbora
V obravnavani gospodarsko nepravdni zadevi je bil v skladu z drugim odstavkom 609. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) oblikovan petčlanski poravnalni odbor, ker je bila pri pripojitvi udeležena tudi družba, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu. Vendar je to dejstvo prvostopenjsko sodišče pri odmeri nagrade prezrlo in je nagrado članom napačno odmerilo, ker pri odmeri ni upoštevalo merila iz 3. člena Pravilnika in nagrade vsakega člana poravnalnega odbora, ki ji bil oblikovan v širši sestavi, ni povišalo še za 25 %.
Glede na to, da mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisniku (prvi odstavek 304. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), je notarjeva obvezna prisotnost na skupščini delniške družbe in njegove storitve v zvezi s to skupščino vedno v sferi neposredne koristi same delniške družbe (ne pa na primer posameznih delničarjev).
Glede na to, da mora vsak skupščinski sklep potrditi notar v notarskem zapisniku (prvi odstavek 304. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), je notarjeva obvezna prisotnost na skupščini delniške družbe in njegove storitve v zvezi s to skupščino vedno v sferi neposredne koristi same delniške družbe (ne pa na primer posameznih delničarjev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00012278
ZPP člen 78, 86, 87, 87/3, 87/4, 286a, 286a/1, 286b, 335, 335-4. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 346, 352, 352/3. ZOdvT člen 35
odškodninska odgovornost članov uprave - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - ravnanje v dobro družbe - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - vesten in pošten gospodarstvenik - obligacija prizadevanja - tvegana naložba - popolna pritožba - podpisnik pooblastila - dovoljena pritožba - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - podpis vlagatelja - zastaranje - sprememba tožbe - splošni poziv za predložitev pripravljalnih vlog - konflikt interesov
V sodni praksi se je za presojo odgovornosti članov organov vodenja oziroma pri razlagi dolžne skrbnosti njihovega ravnanja izoblikovalo in začelo uporabljati pravilo podjetniške presoje (business judgement rule). Bistvo navedenega pravila je, da vsaka podjetniška odločitev, ki se kaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja je namreč mogoče opredeliti kot obligacijsko prizadevanja, zato je treba v tej luči dejstva upoštevati in presojati ex ante, torej v času sprejetih odločitev oziroma v času, ko odločitve, ki bi jih bilo treba sprejeti, uprava ni sprejela. Dejstvo, da je bil sporni nakup del strategije tožeče stranke ne odvezuje člana organa vodenja, da pred sprejemom odločitve o določeni tvegani naloži ravna s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Toženca sta se sporne naložbe lotila na nerazumen način. V kolikor je bil namreč namen pridobitve delnic S. lastniška konsolidacija in finančna sanacija S., bi morala toženca ali z enkratnim nakupom pridobiti ciljni 75 % lastniški delež ali pa pred izvedbo naložbe zagotoviti izvedljivost lastniške konsolidacije in finančne sanacije, na primer tako, da bi s katerim od pravnih institutov pridobila trdno zavezo akterjev (drugih lastnikov S.). Zgolj z nakupom prvega svežnja lastnih delnic, s katerim je bil pridobljen le 21,6 % lastniški delež, pa cilja lastniške konsolidacije in finančne sanacije, brez zagotovitve, da bo mogoče pridobiti tudi preostali ciljni lastniški delež, ni bilo mogoče razumno pričakovati. Vse navedeno pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da toženca na podlagi informacij, ki so jima bile na voljo, zlasti visoko tveganost naložbe in odvisnost uspeha naložbe od drugih akterjev, nista sprejela pravilne in dovolj skrbne odločitve, ki bi bila razumno najboljša za dobro družbe, kar pa bi kot vestna in poštena gospodarstvenika morala in mogla storiti.
ničnost letnega poročila - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - obveznost rednega nadzorstva članov organa vodenja
Ob odločanju 30.6.2016 Nadzorni svet še ni razpolagal s poročilom revizorja in se logično do njega ni mogel opredeliti (v zapisniku 10. redne seje NS je celo navedeno, da revizija še poteka). Gre za kršitev, ki ni nepomembna, kot to želi prikazati pritožnica. Temeljna naloga nadzornega sveta je nadzor vodenja poslov družbe. V skladu s tem so tudi razdeljene pristojnosti med organi družbe glede letnega poročila. Sestavi ga Uprava, vendar je zaradi pomena letnega poročila (prikazuje, kako je družba poslovala in v kakšnem stanju je, predstavlja podlago za delitev morebitnega dobička) sprejeto šele, ko ga sprejme nadzorni svet in sicer potem, ko ga preveri v skladu z določbo 282. člena ZGD-1. Za velike in srednje družbe, za družbe z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in za dvojne družbe zaradi pomena teh družb in zaradi enakopravnega obravnavanja vseh delničarjev oziroma družbenikov, že zakon določa, da ne zadošča le preverjanje s strani nadzornega sveta, temveč je potrebna tudi neodvisna revizija. Namen revizorjevega dela je namreč zagotovitev izvedenskega in od poslovodstva neodvisnega poročila nadzornemu svetu, ki na ta način lahko kvalitetno uresniči svojo naloga nadzora. Sprejem letnega poročila brez revizorjevega poročila je zato v nasprotju s temeljnimi dolžnostmi nadzornega sveta, saj je navsezadnje od vsebine revizorjevega poročila običajno odvisen obseg dolžnosti preveritve letnega poročila iz prvega odstavka 282. člena ZGD-1. Letno poročilo, ki je bilo sprejeto, ne da bi bilo preverjeno v skladu z določbo 282. člena ZGD-1, je na podlagi drugega odstavka 401. člena ZGD-1 nično.