zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nedopolnjenega predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da predlog za taksno oprostitev zaradi odsotnosti podatkov o transakcijskih računih v tujini ni popoln. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 pravilno ravnalo v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in četrtega tožnika pozvalo, naj v roku 15 dni predlog dopolni, ter ga opozorilo na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča. Ker četrti tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje predloga ni dopolnil, je bil ta nepopoln, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegovega predloga kot nepopolnega pravilna.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 11. ZFPPIPP člen 34, 151, 151/1, 160, 160/1.
sodne takse - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - postopek prisilne poravnave - trditveno in dokazno breme - pritožbena novota
Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja.
Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta. Postopek prisilne poravnave sicer res izkazuje slabo finančno stanje tožnice, vendar sam po sebi še ne utemeljuje taksne oprostitve, sicer bi že ZST-1 dejstvo insolventnosti stranke (ki je pogoj za začetek postopka prisilne poravnave) opredelil kot okoliščino, ki narekuje oprostitev plačila sodne takse, pa tega ni storil.
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve in to zgolj za svoj račun niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.
Tožeča stranka bi morala svoj zahtevek naperiti tako, da mora tožena stranka plačati v stečajno maso, saj bi bilo v nasprotnem primeru izigrano temeljno načelo insolvenčne zakonodaje o poplačilu upnikov po načelu par conditio creditorum.
Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev z obravnavano kršitvijo obremenjene sodbe.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 52, 52/1, 55.
kaznivo dejanje goljufije - predlagalni delikt - prevzem pregona - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - stroški - odvetniška tarifa - pravdni stroški v zvezi s pripravljalnimi vlogami - nagrada in stroški odvetnika
Za postopek predpravdnega izvajanja dokazov je treba pri priznavanju stroškov upoštevati določila Odvetniške tarife, ki se nanašajo na pravdni postopek. Namen predpravdnega izvajanja dokazov ni v zavarovanju terjatve (niti dokazov) ali zagotavljanju možnosti izvršbe, zato se stroški ne morejo priznati, kot da gre za postopek izvršbe ali zavarovanja.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00091140
ZDZdr člen 39.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - shizofrenija - izvedensko mnenje
Zaradi kronificirane nezdravljene psihoze ima nasprotna udeleženka scela ukinjeno presojo realnosti in hudo moteno sposobnost obvladovati svoja ravnanja. Ponavljajoče objestno vozi avto (tudi 200 km/h), z zavračanjem zdravljenja se ji učvrščujejo bolezenski znaki v možganih, kar hudo krni njeno funkcionalnost, tako da je socialno, osebnostno in ekonomsko povsem izolirana, zaradi psihološkega travmatiziranja jo zavrača 10-letna hči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00091809
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 9, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
vmesna sodba - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - skrbnost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - protipravno ravnanje delodajalca - tveganje - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu - obveznosti delodajalcev - pravice in dolžnosti delavcev - pazljivost oškodovanca
Sodišče prve stopnje je z razlago predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ki soopredeljujejo delodajalčevo (proti)pravnost ravnanja, razmerje med dolžnostmi delodajalca na eni strani in na drugi dolžnostmi delavca, ki je v delovnem razmerju v podrejenem in odvisnem položaju, določilo pretirano popustljivo do delodajalca in pretirano strogo do delavca. Delodajalec - toženkin zavarovanec - po presoji pritožbenega sodišča delovne naloge (tj. odmaševanja z rudo zagozdene odprtine s suvanjem 3 metre dolgega in 8 kilogramov težkega kovinskega droga preko lesene pregrade v nižje ležečo dozirno odprtino lijaka) ni organiziral tako, da bi preprečil tveganje poškodbe, ki ni bila nepredvidljiva, čeprav bi bil to lahko storil z domala neznatnim naporom.
prekinitev postopka - prekinitev stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - razdelitev posebne razdelitvene mase
Gre za sklep, ki se nanaša na postopek delitve posebne razdelitvene mase. Ker zakon upravitelju ne daje procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, to pomeni, da upravitelj nima pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, saj se ta nanaša na omenjeni postopek delitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
stroški izvedenca - dopolnitev mnenja - zahteva za dopolnitev izvedenskega mnenja
Že iz pritožbe same, ki povzema postavljena vprašanja izvedencu v sklepu z dne 16. 4. 2024 in nato v sklepu z dne 30. 5. 2025, izhaja, da so bila vprašanja v drugem sklepu bistveno bolj podrobna. Sodišče prve stopnje prvotno od izvedenca ni zahtevalo izdelave natančne skice z vrisanimi točkovnimi označbami, tehnične opredelitve do konkretnega mejnika št. 62 ter specifičnih pojasnil glede vpogledov v točno določene ortofoto načrte. Ker je izvedenec odgovarjal na nova vprašanja in zahteve, ki v prvotnem sklepu niso bile zajete, mu po drugem odstavku 40. člena Pravilnika utemeljeno pripada nagrada za zelo zahtevno dopolnitev v višini 230,00 EUR.
Skladno z drugim odstavkom 397. člena ZPP mora predlagatelj v predlogu navesti zlasti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku.
pogodba o organiziranju potovanja - sodba presenečenja - pravica do izjave - kvalificirani pooblaščenec - ustrezna priprava na narok - postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Ne gre za sodbo presenečenja in s tem za kršitev 22. člena Ustave RS, kadar sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, ki bi jo stranka ob zadostni procesni skrbnosti lahko predvidela in se nanjo sklicevala. Stranka nosi odgovornosti za skrbno pripravo in sodelovanje v postopku. To velja še toliko bolj, če stranko zastopa odvetnik, ki je pravni strokovnjak, kot v obravnavani zadevi. Pri tem mora stranka računati na možnost, da sodišče pri pravni presoji upošteva o tem stališča nasprotne stranke. Ker gre za spor v zvezi z organizacijo potovanja, je tožnik kot profesionalna oseba, ki se ukvarja z organizacijo potovanj, z zakonskimi določili, ki urejajo navedeno področje, moral računati. Pri tem je toženka v več vlogah navedla, da s splošnimi pogoji poslovanja ni bila seznanjena, zato je tožnik lahko računal, da bo sodišče prve stopnje temu tudi sledilo, in za tak primer navesti odločilna dejstva v skladu z navedeno zakonsko ureditvijo.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - padec na stopnicah - mokre in spolzke stopnice - nevarna dejavnost - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje
Vzpenjanja po stopnicah, ki izpolnjujejo pogoje za varno hojo, brez dvoma ni mogoče šteti za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, niti če gre za mokro zunanje stopnišče, saj gre za vsakodnevno in običajno dejavnost, ki se brez poškodb dnevno izvaja s strani tudi gibalno oviranih oseb, otrok in starejših.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - družbena lastnina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - parkirišča - prostorski akti in upravna dovoljenja - upravna odločba - dostopna pot - pretekla raba - redna raba - upravni akt
Odločilno težo pretekli rabi se daje v primerih/situacijah ugotavljanja obsega pripadajočega zemljišča, ko upravne/lokacijske dokumentacije ni na razpolago, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00091358
ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 288.
izterjava preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vračunanje izpolnitve - sklep o izvršbi - obrazloženost sklepa - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.
Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00091570
KZ člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
nadomestna izvršitev kazni zapora - ponoven predlog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - delo v splošno korist - vikend zapor - postopek za nadomestitev kazni zapora - sprememba zaporne v denarno kazen
Za kaznivo dejanje po četrtem odstavku v zvezi s 3. alinejo 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1 sta določeni kazen zapora kot glavna kazen in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila. Sodišče je obsojencu s pravnomočno sodbo z dne 12. 12. 2023 izreklo kazen zapora, v izrečeno kazen zapora po pravnomočnosti pa sodišče ne more posegati na način, da bi jo spremenilo v drugo kazensko sankcijo, ampak lahko le določi enega izmed v 86. členu KZ-1 določenih načinov prestajanja oziroma izvršitve kazni zapora, med katerimi pa ni denarne kazni.
razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.
predlog za zavarovanje dokazov - zavarovanje dokazov - dokazovanje z izvedencem - stvarne napake - ogled - zahtevek na znižanje kupnine - utemeljenost predloga
Čeprav je tožnik tisti, ki bo povzročil spremembo predmeta dokazovanja, mu pravice do zavarovanja dokazov ne gre odreči. Pretirano bi bilo pričakovati, naj za ceno ohranitve izvedbe dokaza ne sanira napak kupljene nepremičnine, posebno, ker nekatere od njih vplivajo na funkcionalnost.
Napak na nepremičnini, ko jih bo tožnik odpravil, ne bo več, zato jih ne sodišče ne izvedenec ne bosta mogla neposredno zaznati (in jih na tej podlagi strokovno ovrednotiti). Predlog za zavarovanje dokazov z ogledom in izvedencem je zato utemeljen. Zahteva, naj tožnik pojasni način nameravane odprave konkretno navedenih napak, ni utemeljena.
začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazovanje z izvedencem - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Začasne odredbe se izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako akutno ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro dokazno oceno, ali je ogroženost tolikšna, da je z začasno odredbo treba nemudoma zavarovati korist otroka. Praviloma se izvede „nezamudne“ dokaze, zamudnih dokazov (kot na primer dokaz z izvedencem) pa v okviru samostojnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - dejansko stanje - dokazna ocena izpovedbe prič - dokazni standard
Dokazna ocena je v celoti prepričljiva, analitična, razumna, jasno obrazložena ter temelji na izvedenih dokazih in uporabi logičnega sklepanja. Sodišče prve stopnje je natančno in poglobljeno utemeljilo, na podlagi česa je ocenilo, da tožnik pokojniku ni izročil denarja ter da mu pokojnik na potrdilih navedenih zneskov ni vrnil.