Pravilno je razlogovanje, da namenska raba zemljišč kot (nezazidanih) stavbnih, določena v prostorskih aktih (občine), ni ovira za vključitev teh zemljišč v sklop zaščitene kmetije, če oziroma dokler ta zemljišča predstavljajo del gospodarske celote in rabijo za redno kmetijsko proizvodnjo in povezane dejavnosti.
ZUP člen 3, 3/2, 142, 3, 3/2, 142. ZUreP-1 člen 95, 97, 100, 95, 97, 100.
uvedba postopka - prodaja nepremičnine po začetku postopka - položaj stranke v postopku - razlastitev
Razlastitveni postopek kot posebni upravni postopek (2. odstavek 3. člena ZUP) se ne začne z izdajo odločbe po 100. členu ZUreP-1, temveč z vložitvijo zahteve za razlastitev (1. odstavek 95. člena ZUreP-1). Glede na namen razlastitvenega postopka, ki je dvojen (na eni strani varstvo lastninske pravice razlastitvenega zavezanca, na drugi strani varstvo javnega interesa, kakor ga zastopa razlastitveni upravičenec), vsebuje ZUreP-1 za primer, ko bi utegnilo priti med razlastitvenim postopkom do spremembe razlastitvenega zavezanca, glede položaja stranke v postopku v 4. odstavku 97. člena posebne določbe, po katerih ima položaj stranke tudi oseba, ki se lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi pravnega posla, sklenjenega z razlastitvenim zavezancem. Določba 4. odstavka 97. člena se ne nanaša samo na razlastitveni postopek v ožjem smislu (torej na postopek izdaje odločbe iz 1. odstavka 102. člena ZUreP-1), saj je treba osebi, ki je sklenila pravni posel z razlastitvenim zavezancem pred izdajo odločbe iz 100. člena ZUreP-1, zagotoviti položaj stranke in pravice do možnosti uveljavljanja ugovorov že v postopku izdaje odločbe iz 100. člena.
davek od dobička pravnih oseb - investicijska olajšava - navidezni pravni posel
Ugotovitev prvostopenjskega organa, da je tožeča stranka zasledovala zgolj pridobitev davčne ugodnosti, temelji na omenjenih številnih (neizpodbijanih) indicih, ki dokazujejo, da tožeča stranka ni imela namena niti plačati niti gospodarsko izkoriščati kupljene nepremičnine, medtem ko je investicijsko davčno olajšavo za leto 2001 nesporno uveljavljala. Šlo je torej tudi po mnenju sodišča za navidezni pravni posel po 66. členu ZOR. Tak posel že po civilnem pravu ne more imeti pravnih učinkov, razen če so izpolnjeni pogoji za veljavnost morebitnega prikritega pravnega posla. Ker torej do civilno pravnih učinkov pogodbe sploh ni prišlo, do tega pa ni privedla niti vložitev zemljiško knjižnega predloga, gre v obravnavani zadevi za navidezni pravni posel, ki nima učinkov niti na civilno pravnem niti na davčnem področju, zato se nanj tudi navezovanje davčnih posledic, kot je priznanje investicijske olajšave, ne more opirati, kot je v sodbi, na katero se sklicuje tožena stranka, odločilo že Vrhovno sodišče RS.
tujec - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje
S postopanjem po 8. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3.4.2003 se popravlja položaj osebam, ki so ga imele kot državljani drugih republik nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je poudarek na njihovem položaju kot državljanov teh drugih držav ob izbrisu oziroma ob izdaji dovoljenja za stalno prebivanje. (Kasnejša) pridobitev slovenskega državljanstva zato po presoji sodišča sama po sebi na izdajo dopolnilne odločbe ne vpliva, kolikor so sicer izpolnjeni pogoji iz 8. točke izreka citirane odločbe.
ZUP člen 43, 43/2, 43, 43/2. ZGO-1 člen 62, 62/2-1. ZUS-1 člen 17, 17/5, 17, 17/5.
navedba tožene stranke - stranski udeleženec - društvo kot stranski udeleženec - tožba v upravnem sporu - gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja
Čeprav je tožnik v tožbi kot toženko navedel Republiko Slovenijo, Upravno enoto A., je sodišče štelo, da je tožnik z navedbo Republike Slovenije zadostil zahtevi iz 5. odstavka 17. člena ZUS-1. Društvo ne more svojega pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izpeljevati iz konkretnih interesov fizičnih oseb (njegovih članov), ki jih imajo kot lastniki nepremičnin, na katerih bo potekala gradnja ali/in na katere sega območje za določitev strank. Zastopanje interesov članov lahko pomeni le, da društvo sodeluje v upravnih in sodnih postopkih v imenu članov, ne pa v svojem imenu (kot stranski udeleženec), in pod pogoji, ki jih za zastopanje določajo postopkovni predpisi.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - zavrženje tožbe - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe
Sklep o izločitvi uradne osebe ne sodi med sklepe, ki se po določbi 2. odstavka 5. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu. Pravica tožnice, da se izjavi o navedbah uradne osebe, katere izločitev je predlagala, je procesna pravica, zato je njeno kršitev mogoče uveljavljati s tožbo v rednem upravnem sporu zoper dokončno odločbo o glavni stvari.
ureditev meje - izjava o strinjanju s potekom meje - izjava o odpovedi pravici do vabljenja
Sodišče meni, da izjave ni mogoče šteti kot izjave po 3. odstavku 26. člena ZENDMPE. Dana je bila pred vložitvijo zahteve za uvedbo postopka ureditve meje.
vračilo davka - vračilo plačanega davka na motorna vozila - pogoji za vračilo - prva registracija
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje dodatnega pogoja, ki ga je uvedel ZDMV-B, in sicer, da mora biti vozilo izvoženo oz. dobavljene pred prvo registracijo. Po mnenju sodišča je irelevantno, ali je bil zahtevek vložen pred veljavnostjo sprememb ZDMV-B, v kolikor glede roka ni posebnih določb v ZDMV, saj se mora upravičenost do vračila DMV po mnenju sodišča presojati glede na čas nastanka izvoza oz. dobave.
Iz določb ZKZ ne izhaja, da bi morali predkupni upravičenci pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupno pravico uveljavljati že v izjavi o sprejemu ponudbe. Odločba, s katero je ugotovljeno, da je fizična oseba kmet v smislu ZKZ, je deklarativna odločba, ki pravno učinkuje ex tunc, od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek (ugotovljenega) pravnega stanja (statusa kmeta).
Iz besedila člena 32(3) Direktive št. 2005/85/EC izhaja, da ta predhodni postopek v nacionalni zakonodaji naj ne bi pomenil le tega, da pristojni organ zgolj ugotavlja, ali je stranka predložila nek nov pomemben element z vidika pogojev za mednarodno zaščito, ali tega ni storila, ampak iz direktive izhaja, da naj bi pristojni organ te nove „elemente“, „navedbe“, „ugotovitve“ tudi „predhodno obravnaval“ (32(1) in (3) člen direktive. Iz Direktive št. 2005/85/EC nedvomno izhaja, da je nov dokaz lahko „navedba“ ali „element“ - torej listinski dokaz ali ustne navedbe.
V konkretnem primeru tožnica ni bila prisotna ob tem, ko je njen pokojni oče podal izjavo na zapisnik dne 16. 7. 2008, čeprav bi njena starost 14 let in 7 mesecev, zgolj na starost vezana splošna raven sposobnosti razumeti položaj in čustveno-intelektualna stopnja razvoja skoraj petnajstletnega dekleta, dejstvo, da je oče podajal izjavo v bolezenskem stanju ter dejstvo, da bi negativna odločitev upravnega organa imela za posledico vrnitev tožnice z bolnim očetom na A., govorili za to, da bi zaradi različnih tveganj, ki so vezana na najbolj temeljne vidike varnosti deklet v starosti okrog 15 let na A., tožena stranka morala sprejeti tudi izjavo tožnice na zapisnik.
Uporaba nacionalnih določb ZMZ, ki implementirajo Direktivo EU št. 2004/83/EC, katera vzpostavlja zgolj minimalne standarde (63(1)(c) člen Pogodbe o Evropski skupnosti, Uradni list RS, št. 7/2004 – MP št. 27/2004), mora biti v skladu z ostalimi mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev - finančni pogoj
Dejstvo je, da je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči, ob ugotovitvi, da ima premoženje, ki presega cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne vpliva.
doktorska disertacija - sklep o dopolnitvi doktorske disertacije - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o vrnitvi predložene doktorske disertacije v dopolnitev predstavlja del postopka ocenjevanja, torej del strokovnega dela znotraj pedagoškega procesa, ki se ne izvaja z izdajo upravnih aktov v smislu določb 2. člena ZUS-1. S takim sklepom tudi ni bilo v ničemer poseženo v kakšne konkretne že pridobljene in pravno posebej zavarovane pravice ali interese tožnika. Tudi iz določbe 71. člena ZViS ni mogoče zaključiti, da je študentom omogočeno sodno varstvo zoper odločitve učiteljev v postopku ocenjevanja študentov. Iz navedenih razlogov izpodbijani sklep po presoji sodišča ni mogoče obravnavati kot dokončni posamični upravni akt iz 2. člena ZUS-1.
žrtve vojnega nasilja - ponovna zahteva za priznanje statusa in pravic - zavrženje zahteve
Ker je bilo o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno z zavrnilno odločbo, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bilo v izpodbijani odločbi pravilno uporabljeno določilo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in ponovna zahteva tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja pravilno zavržena.
Tožnika kot lastnika sosednje parcele, ki meji na parcele, ki so v postopku parcelacije, ne moreta varovati nobene svoje pravne koristi in zato v predmetnem postopku (ki se nanaša na parcelacijo) ne izkazujeta svojega pravnega interesa. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja in ostale stranke tega postopka. Tožnika imata kot lastnika sosednje parcele položaj stranke le v postopku ureditve meje, ki mora biti izveden pred postopkom parcelacije, kar izhaja iz določbe 3. odstavka 46. člena ZENDMPE.
Sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča prodajalca zavezuje k temu, da s predkupnim upravičencem oziroma drugo osebo, ki je sprejela ponudbo, sklene prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, sprejemnik ponudbe pa s sprejemom ponudbe pridobi pravico zahtevati od lastnika sklenitev prodajne pogodbe s pogoji, danimi v ponudbi
O začetku razlastitvenega postopka (uvedbi postopka razlastitve) je bilo že pravnomočno odločeno (z odločbo upravnega organa, ki je bila presojana v upravnem sporu). V navedenem postopku - o uvedbi postopka razlastitve - je bil tožbeni ugovor, da naj bi razlastitveni upravičenec predlog za razlastitev vložil prepozno, že presojan. Iz sodbe Vrhovnega sodišča, izdane v navedeni zadevi, izhaja, da mora v skladu z določbo 95. člena ZUreP-1 razlastitveni upravičenec zahtevo za razlastitev vložiti najkasneje v roku štirih let po uveljavitvi prostorskega akta iz 93. člena tega zakona. Navedeno določbo pa je možno razlagati le tako, da je rok za vložitev zahteve za razlastitev (2. odstavek 95. člena ZUreP-1) začel teči od uveljavitve zakona, ne pa od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta.
Določba 21. člena ZKZ o pošiljatvi izjave o sprejemu ponudbe priporočeno s povratnico ponudniku je namenjena predvsem varovanju sprejemnika ponudbe, saj je povratnica dokument, s katerim lahko izkaže vročitev izjave o sprejemu ponudbe ponudniku, kar je pomembno za uveljavljanje njegove pravice do sklenitve pogodbe.
davčni postopek - procesna sposobnost stranke - upravni postopek
Tožniku nesporno poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta. Iz upravnih spisov zadeve pa izhaja, da se je njegova žena še pred izdajo zapisnika v obravnavanem davčnem postopku zglasila pri organu prve stopnje, da opraviči svojega moža, ker se vabilu ni odzval, in sicer zaradi posledic prometne nesreče, ki jo je utrpel pred leti. Posebej je izpostavila, da tožnik sploh ne ve, za kaj gre, ker tega ni sposoben razumeti, kot tudi, da je njegovo sposobnost preverjal sodni izvedenec v kazenskem postopku in ugotovil, da tožnik v postopku ni sposoben sodelovati. Glede na takšne navedbe tožnikove žene v postopku na prvi stopnji ter ob upoštevanju določbe 1. odstavka 54. člena ZUP/86, po kateri mora organ na obstoj procesne sposobnosti paziti po uradni dolžnosti, bi prvostopni organ moral podvomiti v procesno sposobnost tožnika in obstoj oziroma neobstoj le-te ugotoviti ter s tem v zvezi opraviti morebitne (neformalne) poizvedbe in izvesti dokaze (po potrebi tudi postavitev izvedenca medicinske stroke) po uradni dolžnosti. Ker gre za okoliščino, ki je bistvena za vodenje davčnega postopka in je davčna organa obeh stopenj nista ugotavljala, je podana bistvena kršitev določb postopka. Dejstvo, da tožnik v davčnem postopku ni predložil izvedenskih mnenj, ki jih prilaga v upravnem sporu, na odločitev ne vpliva. Upravni organ mora namreč, če podvomi v poslovno sposobnost stranke, okoliščine s tem v zvezi ugotoviti po uradni dolžnosti.
Iz vloge izhaja, da je bila tožnica seznanjena z obveznostjo posredovanja sprememb pristojnemu organu. S svojim podpisom pod izjavo o točnosti podatkov in obveznostjo prijave sprememb se je zavezala, da bo skrbela za točnost in resničnost podatkov, ki so podlaga za določitev višine plačila programa vrtca, celotno obdobje, za katero je podala vlogo. Ker tožnica spremembe ni prijavila, je s tem kršila določbe Pravilnika.