URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
zavrženje tožbe - mejna obravnava - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog - pogoji za sodno varstvo - izpodbijani akt ni upravni akt - dopis - opravljanje geodetskih storitev - zavrnitev pritožbe
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, saj omogoča le, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta o glavni stvari vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se torej postopek odločanja o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči zgolj o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja v okviru tega postopka. Zato ti sklepi ne pomenijo končne odločitve o glavni stvari in ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, temveč se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s tožbo zoper odločbo o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00076519
KZ-1 člen 18, 209, 209/1. ZKP člen 329, 329/4.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - določenost v zakonu - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - kontinuirana kriminalna dejavnost - zastaranje kazenskega pregona - začetek tega zastaralnega roka - dokončanje kaznivega dejanja - protipravno stanje - dokazni predlog za zaslišanje priče
Glede na enak in časovno ponavljajoč (kontinuiran) način obsojenčevega ravnanja, opisano kaznivo dejanje v izreku prvostopenjske sodbe spada k tako imenovanim trajajočim kaznivim dejanjem. Njihova značilnost v razmerju do drugih kaznivih dejanj je, da storilec z vsakim naslednjim ravnanjem vzdržuje, obnavlja, celo krepi protipravno stanje, kot ga je povzročil z ravnanjem pred tem. V takšnih primerih pa rok za zastaranje kazenskega pregona teče od konca povzročenega protipravnega stanja, ko je bilo kaznivo dejanje z zadnjim storilčevim ravnanjem tudi materialno dokončano.
Vrhovno sodišče je povzeto navajanje povezalo s položaji iz četrtega odstavka 329. člena ZKP, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo. V obrazložitvi zahteve citiranega dela zapisnika o glavni obravnavi z dne 8. 12. 2022 glede imenovanega B. B. ni mogoče enačiti z dokaznim predlogom. Ta lahko izvira le od predlagatelja, ki z dokaznim predlogom na artikuliran način izraža interes po ugotovitvi določenega, zanj pomembnega dejstva. Gre torej za formalno dejanje, sicer sodišče o utemeljenosti dokaznega predloga in s tem o upravičenosti predlagateljevega dejanja ne more odločiti.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovna prošnja za azil - nova dejstva in dokazi - opravičljiv razlog - ugovor nevednosti - zavrnitev pritožbe
Zatrjevana nevednost o tem, katere stvari so pomembne pri presoji upravičenosti do mednarodne zaščite, ne more biti opravičljiv razlog, da pritožnik pri podaji prošnje za mednarodno zaščito ni uveljavljal resničnih razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - splošna krajevna pristojnost - izključna pristojnost slovenskega sodišča - lega nepremičnine - določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču
Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglasitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisan kot lastnik. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v Tolminu ta nepravdna zadeva tudi že odprta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00075064
ZPP člen 367a, 367c, 367c/2. URS člen 23, 26. OZ člen 179, 179/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - dodatna škoda - trditveno in dokazno breme - višina denarne odškodnine
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga nima postulacijske sposobnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče - narava postopka - ugoditev predlogu
Okoliščine, da je prva tožnica že vrsto let zaposlena na pristojnem sodišču ter da gre za manjše sodišče in za občutljivo pravdno zadevo o odškodninskem zahtevku za duševne bolečine tožnikov zaradi posebno težke invalidnosti njihovega ožjega družinskega člana (180. člen OZ), utemeljujejo prenos pristojnosti, saj bi sicer lahko bil prizadet videz nepristranskosti odločanja v konkretni zadevi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je v svoji obširni praksi že dostikrat razložilo, da nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerih ta stranka nato gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti. Gre skratka za dolgoletno, ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča, od katerega tudi v tej zadevi ne odstopa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče - zaslišanje nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
Glede na navedbe v predlogu je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec začasno biva, zato je smoter delegacije izpolnjen.
delodajalec kot porabnik proračunskih sredstev - zakonitost izplačila - dodatek k plači - inšpekcijski nadzor - zapisnik - odprava nepravilnosti - upravna inšpekcija - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Zapisnik, izdan v okviru upravne inšpekcije, o izvajanju ukrepov (v zvezi z odločitvijo o ugovoru, ki postane njegov del) ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, niti ne posega v pravni položaj pritožnice.
delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da je nasprotni udeleženec oseba z motnjo v duševnem zdravju, ki že od leta 2019 biva v Socialno varstvenem zavodu Hrastovec v Lenartu pri Slovenskih goricah, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotni udeleženec v resnici biva.
ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica do izjave - Direktiva Sveta 93/13/EGS - dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka, niti ni stranke pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?
Ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sta zaradi ničnosti kreditne pogodbe nični tudi pogodba o zavarovanju nepremičnin in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, zaradi česar ni več podlage za vpis hipoteke v zemljiški knjigi?