določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje udeleženca - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Center starejših Gornji Grad, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
ZIKS člen 145č. ZDen člen 3, 3-20. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1.
dopuščena revizija - podržavljeno premoženje - vrnitev podržavljenega premoženja - pristojnost sodišča - pristojnost upravne enote - sodna ali upravna pristojnost - podlaga za podržavljenje premoženja - Odlok AVNOJa ali odločba o zaplembi - zaplembena odločba - obsodilna kazenska sodba - pravica do zasebne lastnine - odstop zadeve pristojnemu upravnemu organu - zavrnitev revizije
V (ustavno)sodni praksi se je utrdilo stališče, da je vprašanje pravne podlage zahtevkov za vračanje podržavljenega premoženja odvisno od ugotovitve, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje podržavljeno: Če je bilo premoženje odvzeto po 1. ali 2. točki prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ, je premoženje postalo državno po samem Odloku (z njegovo objavo 6. 2. 1945) in so lahko predlagatelji zahtevali vračilo premoženja v upravnem postopku ob pogojih ZDen; če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi kazenske sodbe, je po razveljavitvi kazenske sodbe predviden sodni postopek vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS. Kadar je bilo premoženje zaplenjeno že na podlagi Odloka AVNOJ, kasneje pa je bila izrečena zaplemba premoženja tudi s kazensko sodbo, ta sodba pravno ni relevantna, saj je premoženje že pred tem prešlo v državno last in ga obsojenec v času obsodbe ni več imel.
Ker gre pri ugotavljanju podlage podržavljenja lahko tudi za kompleksnejša dejanska in pravna vprašanja, je bistveno, da jih sodišče reši tako, da upravičencem pravica do vrnitve krivično podržavljenega premoženja ni odvzeta. V obravnavani situaciji bi bila predlagateljem odvzeta možnost do učinkovitega uveljavljanja pravice do vrnitve premoženja, če bi sodišče potem, ko je ugotovilo, da dejanska podlaga podržavljenja ne upravičuje postopka vračanja po ZIKS, njihov predlog zavrnilo. Zaradi poteka roka iz prvega odstavka 64. člena ZDen bi bil namreč njihov, pred pristojnim upravnim organom vložen predlog prepozen. Upravni organ bi ga zato zavrgel in do vsebinskega obravnavanja zahteve predlagateljev sploh ne bi prišlo, s čimer bi bilo poseženo v pravice iz 33. člena Ustave. Takega posega pa ne pomeni odstop predloga pristojnemu upravnemu organu, saj bo moral upravni organ odstopljeno zadevo obravnavati kot pravočasno, torej šteti, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen. Postopek se pred upravnim organom tudi ne bo začel na novo (z novim zahtevkom), ampak nadaljeval.
delegacija pristojnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
Vrhovno sodišče je večkrat, redoma soočeno s položajem, ko mora o predlogu za prenos pristojnosti odločati zato, ker oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, dejansko biva v zavodu na območju drugega sodišča. Takšna okoliščina sicer ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vendar Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivanja do pristojnega sodišča glede na stanje nasprotnega udeleženca, nesorazmerno težavo. Če je mogoče to težavo olajšati s prenosom pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, Vrhovno sodišče predlogu tudi ugodi. Tak položaj je podan tudi v obravnavani zadevi, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP pristojnost za odločanje v tej zadevi preneslo na Okrajno sodišče v Velenju.
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - zavrženje predloga - končni sklep
Zakonodajalec je s prvim odstavkom 10. člena ZIZ revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom o nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato mora predlagatelj delegacije navesti in utemeljiti konkretne razloge ter okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
Nezadovoljstvo stranke z delom razpravljajočih sodnikov v posameznih zadevah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posameznih sodnikov lahko stranka odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev, pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posameznega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - ustavna pravica do pravnega sredstva - neobrazložen odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00076570
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZVPot člen 22, 24. URS člen 22. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 5.
predlog za dopustitev revizije - delna ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kredit v CHF - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - potrošniška kreditna pogodba - konverzija - hipoteka - sklicevanje na novo sodno prakso - pravica stranke do izjave - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - razlaga ZVPot - Direktiva Sveta 93/13/EGS
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali lahko prvostopenjsko sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča spremeni s sklicevanjem na novo sodno prakso, ki je bila izdana po izdaji prvostopenjske sodbe, ne da bi dalo strankam možnost, da se o tako novo sodni praksi izjavijo?
Ali vključitev klavzule zamenljivosti v kreditno pogodbo z valutno klavzulo in naknadno obveščanje banke, v katerem banka poziva na konverzijo kredita z valutno klavzulo v kredit v domači valuti, vpliva na presojo vprašanja dobre vere banke ter vprašanja (ne)ravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank?
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-3, 10/8. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2, 2/1.
revizija tožene stranke - državljanstvo RS - državljanstvo z naturalizacijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - ugoditev reviziji
Pri zapolnitvi vsebine pojma dejanskega življenja iz 3. točke prvega odstavka 10. člena ZDRS ni mogoče spregledati (zanemariti) zahteve po prosilčevi fizični prisotnosti na ozemlju Republike Slovenije, niti zahteve, da je tu njegovo središče interesov, in to ne le v obdobju zadnjih pet let pred vložitvijo prošnje za sprejem v državljanstvo, ampak tudi v obdobju predhodnih pet let, v katerem lahko prekinitve vplivajo na časovni potek zahtevanega desetletnega obdobja dejanskega življenja v Sloveniji.
Prosilec mora pred vložitvijo prošnje za državljantsvo v Sloveniji dejansko živeti neprekinjeno pet let, medtem ko lahko obdobje preostalih (vsaj) pet let dejanskega življenja doseže tudi s seštevanjem posameznih različno dolgih obdobij dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, med katerimi so nastale prekinitve iz razlogov, ki jih upoštevaje določbe Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije ni mogoče spregledati.
kredit v CHF - sprememba prvostopne sodbe - odprto sojenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev predlogu - delna ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče, s tem ko je spremenilo sodbo prve stopnje, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
ZDIJZ člen 5a, 5a/1, 5a/2, 6, 6/1, 6/1-8. URS člen 93. ZPPre člen 1.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - parlamentarna preiskava - izjeme do dostopa - postopek nadzora - sodni postopek - ugoditev reviziji
Parlamentarna preiskava ni nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
Parlamentarna preiskava tudi ni (drug) sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00082001
DZ člen 167, 173, 176, 176/3, 176/4, 176/5, 257, 258. ZNP-1 člen 42, 107, 107/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - največja korist otroka - koristi otroka kot pravni standard - primernost skrbnika - izvajanje stikov - preživnina za otroka - odvzem starševske skrbi - skrbništvo nad mladoletno osebo - namestitev otroka k drugi osebi - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je sodišče odločalo preko meja pritožbenega predloga? 2. Ali je sodišče nepopolno odločilo v zadevi s tem, ko je odločilo, da se mld. A. A. namesti k B. B.? 3. Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - začasno prebivališče nasprotnega udeleženca - zdravstveno stanje udeleženca - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Upoštevaje, da ima nasprotna udeleženka demenco in biva v varovanem oddelku Doma starejših občanov Trebnje, je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer nasprotna udeleženka v resnici biva.
predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - ugoditev predlogu - dvom o nepristranskosti sodišča - določitev odškodnine zaradi razlastitve - zakonec/izvenzakonski partner sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP morajo zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika. Med druge tehtne razloge v smislu te določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti.
Pristnejši stiki med sodniki določenega sodnega okrožja predstavljajo okoliščino, zaradi katere bi bilo pri obravnavanju konkretne nepravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika.
predlog za dopustitev revizije - skupno starševstvo - dopuščena revizija - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, da v okoliščinah konkretnega primera niso izpolnjeni pogoji za zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo?
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 6. ZMZ-1 člen 24, 27, 28.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - subjekt preganjanja - tretja oseba - upravičenost do azila iz humanitarnih razlogov - rušenje hiše - nadomestno bivališče - zavrnitev pritožbe
Institut mednarodne zaščite je namenjen varstvu osebe pred preganjanjem ali resno škodo, ki bi mu jo v primeru vrnitve v izvorno državo lahko povzročila tretja oseba, ki pripada subjektu preganjanja ali resne škode.
Zatrjevano zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje.
ZMZ-1 člen 21, 21/1. ZUS-1 člen 51, 51/1, 59/1, 63, 63/2, 63/2-1.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - obseg pritožbene presoje - odločanje na seji - glavna obravnava
Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, tako ni zajemalo omenjene diskriminacije, kar pa po presoji prvostopenjskega sodišča ni bila posledica opustitev toženke v upravnem postopku, ki je bil izveden pravilno in zakonito, ob upoštevanju vseh procesnih garancij prosilca in standardov deljenega dokaznega bremena v povezavi s sodelovalno dolžnostjo organa, čemur (pri)tožnik konkretizirano ne nasprotuje.
Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na to, da je diskriminacija Berberov s strani Arabcev splošno znano dejstvo. Čeprav splošno znanih dejstev v skladu z drugim odstavkom 165. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni treba dokazovati, je treba taka dejstva zatrjevati, jih torej uveljavljati kot dejansko podlago, če je na stranki o tem trditveno breme. To velja tudi v obravnavanem primeru, saj bi moral pritožnik kot prosilec za mednarodno zaščito sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo (prvi dostavek 21. člena ZMZ-1). Zgolj navedba pripadnosti etnični skupini Berberov pa take trditvene podlage nima.
Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo (ne)obstoja diskriminacije, tudi pritožbe ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem njenega obstoja. S pritožbo v upravnem sporu namreč ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, če sodišče prve stopnje tega ni samo ugotavljalo.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes - zavrženje pritožbe
Samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe toženke vpliva na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi prosilčeve tožbe zoper zanj neugodno odločbo o prošnji za mednarodno zaščito. Takšno ravnanje prosilca namreč kaže, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana odločba o zavrnitvi (ali zavrženju) njegove prošnje očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito
mednarodna in subsidiarna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - nestrinjanje z dokazno oceno - sugestivno vprašanje - kršitev javnega reda in miru - sorazmernost ukrepa - kaznovalna funkcija - zavrnitev pritožbe
Pri izreku ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje) ne gre za kazenski postopek in ne za ugotavljanje tožnikove kazenske odgovornosti za kazniva dejanja, niti pridržanje ni kazen, ampak je preventivni ukrep zoper prosilca za mednarodno zaščito, ki se na tej pravni podlagi nahaja na ozemlju Republike Slovenije do odločitve o njegovi prošnji.