predlog za dopustitev revizije - trg finančnih instrumentov - Agencija za trg vrednostnih papirjev - kontradiktornost - pravica do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila v konkretnem postopku kršena pravica tožnikov do izjave in v postopku zaradi odsotnosti vročanja odgovora na tožbo ni bila vzpostavljena kontradiktornost med strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00077094
ZPP člen 367, 367/2, 384, 384/1. ZNP-1 člen 37. ZGD-1 člen 321, 321/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - stroški posebne revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Odločitev o plačilu za delo posebnega revizorja je akcesorna odločitvi o imenovanju posebnega revizorja, saj je z njo vsebinsko povezana in ji tudi logično sledi. Odločanje o plačilu za delo posebnega revizorja se izvede znotraj postopka imenovanja posebnega revizorja in je vsebinsko del tega postopka. Iz tega sledi, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal in glede katerega bi bila lahko dovoljena revizija (37. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 25, 25/2, 29, 29/2. ZMZ-1 člen 51, 51/2. ZPP člen 343, 343/4, 352.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - potek roka - odložilni učinek - tožba v upravnem sporu - potek časa - prenehanje pravnih učinkov izpodbijanega akta - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
S potekom časa, to je po poteku roka iz prvega odstavka 29. člena Uredbe Dublin III (odložilni učinek pa v obravnavani zadevi ni podan), učinek sklepa o predaji odgopvorni državi članici preneha veljati. Spremenijo se torej okoliščine, ki bi izvršbo dopuščale, pri čemer gre zato za situacijo iz drugega odstavka 51. člena ZMZ-1. Ker sklep toženke za pritožnika o možnosti in zavezi k predaji Republiki Hrvaški, ne učinkuje več, če se njegova predaja ni izvršila v okviru časovne omejitve iz izpodbijanega sklepa, si z odločitvijo v tem pritožbenem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Toženka ga namreč na podlagi njenega, pred sodiščem prve stopnje izpodbijanega, sklepa, v takem primeru ne sme več predati Republiki Hrvaški. Republika Slovenija postane odgovorna država za obravnavanje pritožnikove prošnje, njegova prošnja pa se mora po razveljavitvi odločitve o nedopustnosti prošnje zaradi uporabe meril Uredbe Dublin III, obravnavati pred toženko v skladu z drugim odstavkom 51. ZMZ-1.
Ugoditev predlogu pritožnika, naj Vrhovno sodišče odpravi sklep toženke, tako ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja, saj bi s tem Vrhovno sodišče le utrdilo že obstoječo situacijo: odpravilo bi učinke sklepa toženke, ki so zaradi časovne omejenosti prenehali veljati. Pravni interes v tem upravnem sporu za pritožnika torej ne obstoji, saj so učinki, ki jih zasleduje pritožnik, že obstoječi (na podlagi zakonskih določb), zato je Vrhovno sodišče pritožnikov pritožbo zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 20, 20/2, 20/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - status prosilca - baza Eurodac - sistemske pomanjkljivosti - zavrnitev pritožbe
Prošnja za azil se šteje za vloženo tudi, ko organ, ki sprejme izjavo o nameri osebe za mednarodno zaščito in o tem sestavi poročilo, ta pisni dokument posreduje organu, pristojnemu za izvajanje obveznosti iz Uredbe Dublin III. Pri tem že posredovanje bistvenih podatkov iz tega dokumenta šteje za posredovanje originala ali kopije tega dokumenta drugo navedenemu organu in je torej to posredovanje zadosten dokaz, da se prošnja šteje za vloženo.
Pri presoji zakonitosti odločitve o predaji odgovorni državi članici na podlagi Uredbe Dublin III je treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel prosilec ob oziroma po predaji v odgovorno državo članico, ne pa položaja, v katerem je bil, ko je prvič stopil na ozemlje te države članice. Za presojo sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu je zato pomembno, kako Republika Hrvaška obravnava osebe, ki so ji predane v okviru dublinskih postopkov, in ne tujcev, ki se nezakonito znajdejo na njenem ozemlju.
Za odločitev v obravnavani zadevi tako niso bistvene okoliščine, ki niso v povezavi s pritožnikovim sedanjim pravnim in dejanskim položajem, s tem pa tudi ne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na njegov položaj pred prihodom v Slovenijo, in sicer da naj bi Republika Hrvaška tujcem sistematično izdajala odločbe o vrnitvi oziroma trditve o dvoličnostih hrvaške države, ki da tujcem izdaja sklepe o vrnitvi, istočasno pa jih šteje kot prosilce za mednarodno zaščito.
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države v primerjavi s pravicami v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, torej zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi za pritožnika slabši, ne more biti razlog za mednarodno zaščito.
predlog za dopustitev revizije - stečajni postopek - laični predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
gospodarski spor - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - zavrnitev predloga
Domnevne napake v vodenju nekega drugega postopka niso razlog za prenos pristojnosti. Prav tako razlog za prenos pristojnosti ni nestrinjanje stranke z materialnopravnim stališčem sodišča v nekem drugem postopku. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, tudi izredna) pravna sredstva. Vrhovno sodišče je v svoji praksi že večkrat razložilo, da nezadovoljstvo stranke s predhodnimi postopki, na katerih ta stranka nato gradi in utemeljuje svoje nezaupanje v sodišče, ne more biti utemeljen razlog za prenos pristojnosti.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče druge stopnje kršilo določila 355. člena ZPP, pravico tožeče stranke do obravnavanja pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pravico tožeče stranke do izjave iz 22. člena Ustave RS, pravico tožeče stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, s tem, ko (ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje in ni vrnilo zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, pač pa) je samo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi dopolnilo postopek, ter je ugodilo pritožbi in odločilo, da se tožba zavrne?
mednarodna in subsidiarna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - ponavljanje tožbenih navedb - varna izvorna država
Zgolj dejstvo, da je ekonomski in socialni sistem v izvorni državi za pritožnika slabši, ni razlog za priznanje mednarodne zaščite. Tudi če bi pritožnik izkazal, da se zaradi tega ne bi mogel dolgoročno preživljati, takšna škoda ne bi zadostovala za ugotovitev obstoja resne škode v smislu 28. člena ZMZ-1, saj ta škoda ne sme biti posledica splošne ekonomske ali socialne situacije v izvorni državi, temveč jo mora povzročiti tretja oseba, ki pripada subjektu (storilcu) preganjanja ali resne škode
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- Ali je razlaga Upravnega sodišča RS o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora, četudi odločitev, sprejeta v takem postopku, neposredno posega v njene pravice ali pravne koristi, skladna z 22. členom Ustave RS?
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev pritožbe
Po presoji Upravnega sodišča tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi se z izvršitvijo spornega akta tožeči stranki prizadejala težko popravljiva škoda. V pritožbi je zgolj ponovila predhodno podane trditve, da naj bi ji škoda (po vsebini gre za izgubljeni dohodek) nastajala zaradi nezmožnosti uspešnega trženja izdelkov pod svojo blagovno znamko, ko lahko pod domnevno praktično enako znamko svoje izdelke trži stranka z interesom, ki pa jih ni ovrednotila, s čimer so ostale nekonkretizirane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00076366
ZPP člen 367, 367/2. ZIZ člen 10, 10/1.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - sklep o zavarovanju - nedovoljena revizija - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu, kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija ni dovoljena.
V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožeča stranka sicer res izključevala obstoj pogodbene podlage za opravljeno plačilo, a je hkrati zatrjevala drugačen zasledovan namen samega plačila (zavarovanje nasprotne ponudbe), zgolj na podlagi trditvenih navedb tožeče stranke ni mogoče sklepati, da je s plačilom denarnega zneska privolila v svoje prikrajšanje. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča druge stopnje, da že bistvene trditve tožeče stranke ovržejo domnevo zmote in je že s tem podan dejanski stan iz 191. člena OZ.
Tožeča stranka je v okviru trditvenih navedb sicer zanikala, da je s svojo izjavo z dne 24. 5. 2019 sklenila pogodbo s toženo stranko, a se je hkrati sklicevala, da je z nasprotno ponudbo zasledovala namen sklenitve pogodbe pod deloma drugačnimi pogoji, ki pa se niso nanašali na izpolnitev tožeče stranke kot kupca nepremičnine (višina in pogoji za plačilo kupnine). Ob tako podanih trditvah tožeče stranke zato ni mogoče izključiti podlage vrnitvenega zahtevka iz tretjega odstavka 190. člena OZ.
ZTFI-1 člen 475, 475/2, 478, 478/1. ZUS-1 člen 4, 82, 82/2.
trg finančnih instrumentov - postopek nadzora - varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - procesne predpostavke za tožbo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - redni upravni spor - zavrženje tožbe v subsidiarnem upravnem sporu - dovoljenost pritožbe
V postopku sodnega varstva zoper odločitve Agencije so določbe ZUS-1 subsidiarno upoštevne, to je, kadar ZTFI-1 nima posebne ureditve, ki odstopa od ureditve ZUS-1 (drugi odstavek 475. člena ZTFI-1). Ker ZTFI-1 ne ureja subsidiarnega upravnega spora, je za presojo dovoljenosti pritožbe in pravočasnosti obravnavane tožbe upošteven ZUS-1. Domet prvega odstavka 476. člena ZTFI-1 je treba razlagati v povezavi s položaji, ki so predmet urejanja sodnega varstva po ZTFI-1.
Pravici iz 22. in 23. Ustave zakonodajalcu nalagata izoblikovanje zakonskih pravil, ki omogočajo njuno učinkovito uresničevanje in s tem uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu ne more preseči navedene ustavne zahteve, naslovljene na zakonodajalca. Subsidiarni upravni spor ni namenjen razreševanju domnevnih zakonskih vrzeli in pomanjkljivosti na različnih pravnih področjih, kjer se odpira dilema, ali je zakonodajalec izoblikoval pravila postopkov na način, da je z vidika Ustave zagotovil dovolj učinkovito uresničevanje in obrambo pravic, ki so predmet obravnave v upravnih in sodnih postopkih. Poleg tega obravnava spornih položajev s pravnimi sredstvi v okviru v zakonu urejenih postopkov, omogoča (med drugim) naslavljanje zahtev ustavnoskladne razlage predpisov (zakonov), kar lahko izključi dileme, ki naj bi sprožale domnevno potrebo po subsidiarnem upravnem sporu.
ZMZ-1 člen 52, 52/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 75, 75/1, 79/1, 77, 80.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ugoditev tožbi - pritožba tožene stranke - dokazna ocena sodišča - presoja dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme stranke - spreminjanje navedb - presoja verodostojnosti - ugoditev pritožbi
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje. Tudi ZMZ-1 posebnega obsega pritožbene presoje, ki bi odstopala od sistemske ureditve ZUS-1, ne določa.
Toženi stranki (pritožnici) ni mogoče očitati, da je v bistvenih točkah nepopolno ugotovila dejstva, pomembna za uporabo določbe prvega odstavka 52. člena ZMZ-1, in na tej podlagi odpraviti njeno odločbo kot nezakonito. Pritožnica mora odločati na podlagi postavljenega zahtevka in v njegovih mejah in ni dolžna ugotavljati dejstev, ki presegajo tako postavljen okvir odločanja. Izjava prosilca v prošnji opredeljuje okvir odločanja upravnega organa. Prosilec namreč samostojno da izjavo o razlogih za vložitev prošnje, ki jo uradna oseba lahko dopolni z dodatnimi vprašanji in mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo. Šele po izpolnitvi trditvenega in dokaznega bremena na tožnikovi strani se lahko vzpostavi dolžnost upravnega organa po postavljanju konkretnejših vprašanj za morebitno razjasnitev ali nadaljnjo konkretizacijo zatrjevanih okoliščin. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je v zvezi z odločanjem o prošnji za mednarodno zaščito tudi že sprejeto stališče, da navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin.
predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - sorodstveno razmerje pooblaščenca stranke z eno izmed sodnic - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih sporih - zavrnitev predloga
Sorodstvena povezanost direktorja oziroma enega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z nekdanjo predsednico sodišča ni taka okoliščina, ki bi narekovala prenos krajevne pristojnosti. Smiselno enako velja za sorodstveno povezavo drugega od odvetnikov pooblaščene odvetniške družbe tožene stranke z eno od sodnic sodišča (zakonca). Navedeno ni okoliščina, ki bi z vidika razumnega zunanjega opazovalca lahko vzbudila dvom v objektivno nepristranskost vseh sodnikov sodišča.
Utemeljevanje predloga za delegacijo pristojnosti s sprejetjem pravne odločitve v drugem sodnem postopku s strani druge razpravljajoče sodnice in nezadovoljstvo s tako odločitvijo, četudi je šlo za spor med istima strankama o bistveno enakem predmetu, samo po sebi ne utemeljuje dvoma v videz nepristranskosti sodišča z vidika razumnega zunanjega opazovalca.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - obseg pritožbenega preizkusa - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
Pritožba temelji na stališču, da bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo je glede pravilnega zastopanja tožene stranke ugotovilo sodišče druge stopnje, ne obstaja in da bi sodišče druge stopnje lahko sámo z dopolnitvijo postopka ugotovilo, da ta kršitev ne obstaja. S tem pritožnik od Vrhovnega sodišča terja prav presojo, ali ugotovljena kršitev obstaja, kar v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP ni dopustno. Pri utemeljitvi, zakaj naj bi sodišče druge stopnje ugotovljeno kršitev postopka odpravilo sámo, mora pritožnik izhajati iz domneve obstoja kršitve, zaradi česar je pritožbena navedba, da bi sodišče druge stopnje z dopolnitvijo postopka lahko ugotovilo, da ugotovljena kršitev ne obstaja, prav tako nedopustna.
predlog za dopustitev revizije - Agencija za trg vrednostnih papirjev - postopek nadzora - stranska udeležba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče z razlago o tem, da ZTFI-1 v nadzornih postopkih izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora in tožnikoma ni priznalo udeležbe v postopku nadzora, poseglo v njuno ustavno pravico do enakega varstva pravic na podlagi 22. člena URS?
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/214.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - sklicevanje na sodno prakso - ponavljanje tožbenih navedb - ravnanje policije - obrazloženost sodbe - zavrnitev pritožbe - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Kot pomembne v obravnavani zadevi se lahko izkažejo (le) tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito v položaju, v kakršnem bodo po predaji Republiki Hrvaški, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice To pomeni, da tudi zatrjevane domnevne nepravilnosti policijskega ravnanja, ki se po vsebini in učinkih približujejo drugim spornim praksam sprejema (praksa zavrnitve vstopa in vrnitve po hitrem postopku ter ukrepi pridržanja na mejnih prehodih), s katerimi bi se lahko kršile temeljne pravice zadevnih oseb, same po sebi ne morejo pomeniti resnega in utemeljenega razloga za domnevo, da prosilcu za mednarodno zaščito v primeru predaje v to drugo državo članico med obravnavanjem njegove prošnje za mednarodno zaščito in po njej grozi dejanska nevarnost, da bo izpostavljen nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju v smislu 4. člena Listine EU, in da je pri presoji zakonitosti odločbe o predaji treba upoštevati položaj, v katerem bi se lahko znašel zadevni prosilec ob predaji oziroma po predaji v odgovorno državo članico. V obravnavani zadevi pa niti ni sporno, da bo pritožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec, torej da bo imel drugačen status kot prej in da ga bodo obravnavali drugi organi in ne hrvaška policija.