Dolžnik je pravna oseba d.o.o. in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo 4. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah.
Ni sporno, da je sodišče prve stopnje oprostilo dolžnika plačila sodnih taks v znesku nad 44,00 EUR. Dolžnost plačila tega zneska izhaja iz kogentne zakonske določbe.
Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, temelječe na določbi drugega odstavka 202.e člena ZP-1, ne morejo vplivati.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - obročno plačilo globe - prošnja za obročno plačilo
Storilec v pritožbi zatrjuje, da bi globo že zdavnaj poravnal, ampak je zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, zato nima finančnih sredstev za plačilo globe. Pritožbeno sodišče glede teh navedb ugotavlja, da storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razloga za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, o dopustnosti priznanja in izvršitve utemeljeno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. Prav tako pa je bil storilec že v izpodbijanem sklepu v točki 8 poučen, da lahko prošnjo za obročno plačilo vloži po poteku roka za plačilo te denarne sankcije (ki izteče 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa) pri Finančni upravi Republike Slovenije. Sodišče namreč samo ne more odobriti obročnega plačila globe, zato je to možno potrebno preveriti pri FURS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087566
KZ-1 člen 135. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje grožnje - datum storitve kaznivega dejanja - pravočasnost predloga za pregon - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev
Nenazadnje pa storilec v pritožbi navaja, da je v postopku pred avstrijskim organom predložil dokaz - videoposnetek - s katerim je dokazoval, da policist ni mogel najti domnevne poškodbe pnevmatike. To pomeni, da že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da je bil seznanjen s postopkom, v katerem je imel možnosti sodelovati, bil pa je tudi seznanjen z določitvijo sodišča glede predloženega dokaza, saj sam pove, da ga sodišče ni upoštevalo (s čimer je zatrjeval kršitev pravice do obrambe ter 6. člena EKČP in 22. člena USRS). Ker je torej očitno bil seznanjen s postopkom in odločitvami sodišča, ob tem, ko je v spisu tudi obvestilo avstrijskega organa o vročitvi odvetniku in storilcu po elektronski pošti, kar je izkazano z vročilnico in listinami v spisu, ne more uspeti s kontradiktornimi navedbami, da mu sodba iz Avstrije nikoli ni bila vročena.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je podan utemeljen sum, da sta A. A. in B.B. (skupaj z neznanima sostorilcema) izvršila kazniva dejanja, in to na načina, kakor izhajata iz točk 1 ter 2 tenorja obtožnice. Tako ugotovljenega dokaznega standarda ne omaje dejstvo, da ni bila najdena baterijska naprava za rezanje kabelskih vodnikov, katero je imel po besedah C. C. v rokah storilec v rdečem. Do sedaj zbrano gradivo vsekakor potrjuje utemeljen sum, upoštevaje tudi, da sta bila oba obdolženca zalotena neposredno po kaznivem dejanju, na kraju pa so bile najdene delavske rokavice, kar kaže na pripravo na izvršitev kaznivega dejanja. Še dodatno utemeljen sum utrjuje okoliščina, da se sledovi obuvala, najdenih na kraju, po splošnih karakteristikah ujemajo z obuvali NIKE Airmax št. 43, ki so bili zaseženi B. B. Zagovornik A. A. tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo dokazni standard in da se ga zato ne da preskusiti, zatrjevane kršitve v zvezi s tem pa niso podane.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-5.
zakonski znaki prekrška - nasilno in drzno vedenje - smrt oškodovanca - subjektivni zakonski znak
Ker je občutek ogroženosti in prestrašenosti oškodovanca glede na zgoraj povzeti abstraktni dejanski stan storilcu očitanega prekrška zakonski znak tega prekrška, ki ga je bilo sodišče prve stopnje glede na vsebino ZSV storilca dolžno preveriti v dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem ga glede izvajanja in ocenjevanja dokazov zavezuje načelo neposrednosti, pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da bi se sodišče prve stopnje glede tega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 lahko prepričalo z vpogledom v zapisnik o izjavi oškodovanca z dne 5. 7. 2022.
Ker sodišče prve stopnje zaradi smrti priče A. A. med odločanjem o ZSV storilca ni moglo zaslišati, subjektivnega zakonskega znaka prekrška po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 pa ne more ugotoviti iz nobenih drugih, pred sodiščem prve stopnje izvedenih dokazov, izpodbijana sodba ni obremenjena s kršitvijo po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 68. členom ZP-1, kot to neutemeljeno zatrjuje prekrškovni organ.
nasilje v družini - ukrep po zpnd - psihično nasilje - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni zadošča ugotovitev, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat kršil obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova.
kraj storitve prekrška - prekoračitev hitrosti - naselje - zahteva za sodno varstvo - pravica do izjave
Na fotografiji so vsi potrebni podatki, s katerimi je mogoče konkretizirano in individualizirano opredeliti dejanje, ki se ga očita storilcu. Zgolj nestrinjanje storilca s takšno meritvijo pa ne more vplivati na zakonitost postopka in tako pridobljenih podatkov. Pravilna pa je tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da določbe 17. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu ni mogoče razumeti tako, da bi na fotografiji morale biti razvidne oznake ali table, ki označujejo začetek/konec naselja, temveč zadošča, da je razvidna okolica in razmere na cesti, kar je skladno tudi s prakso, ki jo navede storilec.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora med preiskavo - utemeljen sum - sorazmernost pripora
Glede na vse navedene prepoznave obdolženca v tem postopku, je v tej fazi brezpredmetna pritožbeno izpostavljena dilema, ali je na posnetkih resnično obdolženec in ali so priče res prepoznale pravo osebo, glede na to, da ga osebno ne poznajo. Po oceni pritožbenega sodišča je namreč glede na trenutne prepoznave (ne le oškodovancev, temveč tudi policistov, katerim je obdolženec znan iz prejšnjih postopkov), večja verjetnost, da je na posnetkih ravno obdolženec, kot verjetnost, da ni.
Zaslišanje strank je sodišče prve stopnje zavrnilo (op. zgoraj je pojasnjeno, da se je na zadnjem naroku sklicevalo na razlog nepotrebnosti), ker je iz navedb, vloženih listin in izpovedbe priče ugotovilo bistvene elemente spora. Utemeljeno je toženkino zavzemanje, da je v tem delu sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 22. členom URS.
Sodišče prve stopnje je enako kršitev storilo s tem, da je (toženki) nedopustno odvzelo pravico do postavljanja vprašanj pri zasliševanju priče. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da gre za (edino izvedeno) zaslišanje, ki je bilo ključno pri ugotavljanju relevantnega dejanskega stanja. Iz zadnjega naroka izhaja, da je sodišče toženki prepovedalo postavljanje nadaljnjih vprašanj zaradi časa in ocene, da naj ne bi bila bistvena. Razlogi za takšno postopanje so pojasnjeni še v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predmetno postopanje ni bilo skladno z ZPP, da izpostavljeni razlogi ne utemeljujejo odvzema pravice do postavljanja vprašanj in da je šlo za nedopustno ravnanje, s katerim je bila toženki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče prve stopnje je namreč obširno toženkino trditveno podlago, ki je izpostavljena v pritožbi, povzelo v 5. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (konkretneje v dveh odstavkih z obsegom manjšim od ene strani obrazložitve izpodbijane sodbe) in na pomanjkljivo povzete trditve nato v ožji obrazložitvi preskopo odgovorilo.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do številnih konkretiziranih in pravno relevantnih ugovorov toženke (npr. o vsebini in času sklenitve pogodbe, o dokazni oceni predložene ponudbe s tremi opcijami v zvezi s tožnikovo profesionalno skrbnostjo, itd.), s čimer je po presoji pritožbenega sodišča prav tako storilo omenjeno kršitev.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - poslovodja direktor družbe - omejitev pooblastil poslovodje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da bi bila, upoštevaje izdano začasno odredbo Č. Č. v drugi zadevi I Pg 442/2024, s predlagano začasno odredbo omejena pooblastila zastopanja obeh direktorjev in da skupna družba dejansko ne bi imela zakonitega zastopnika.
V ugotovljenih dejanskih okoliščinah bi predlagana začasna odredba pomenila zelo velik hendikep za skupno družbo.
Gospodarske družbe zelo težko prenašajo odsotnost operativnega poslovodje. To stanje bi lahko trajalo neznano dolgo, saj je tožeča stranka predlagala veljavnost začasne odredbe še 30 dni po "nastopu pogojev za izvršbo na podlagi sodne odločbe".začasna.
oprostitev plačila sodne takse - poizvedbe - sodna taksa - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini
Tožena stranka ima pet transakcijskih računov, od tega tri v Republiki Sloveniji in dva v tujini, na treh računih v Sloveniji ni izkazanega pomanjkanja sredstev, po zadnji objavljeni bilanci stanja je imela na vseh računih ter v blagajni denarna sredstva 1.764.686,00 EUR. V pritožbi tudi ne zanika naložene taksne obveznosti 240,00 EUR. Glede na takšno likvidnostno stanje in neizpodbijano finančno ter premoženjsko stanje, je zaradi nepotrebnosti odpadlo opravljanje poizvedb o stanju na transakcijskih računih v tujini.
Mladoletniku se lahko glede na izrecne določbe petega poglavja ZP-1 izreče le vzgojne ukrepe in globo, pri čemer je v pritožbenem postopku nesporno, da mladoletnik že prestaja najstrožji vzgojni ukrep, prekrškovni organ pa ni dokazal, da je mladoletnik globo po svojih premoženjskih razmerah zmožen plačati, zato so njegova pritožbena zavzemanja o smotrnosti nadaljevanja predmetnega postopka o prekršku zoper storilca neutemeljena.
zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - dvom v prištevnost - vožnja pod vplivom alkohola - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja
Iz prav nobenega dokaza ne izhaja ničesar, kar bi vzbudilo dvom v obdolženčevo prištevnost v času storitve prekrška, tudi na zaslišanju dne 24.4.2025 pa obdolženec ni imel pripomb na izveden postopek. Tako trditve zagovornikov v pritožbi, da je bil obdolženec močno opit in zato v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, zaradi česar ni mogel podati veljavne izjave, da se strinja z opravljenim preizkusom alkoholiziranost, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj v zvezi s temi navedbami v pritožbi ni z verjetnostjo izkazano, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji.
Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na drugi odstavek 113.d člena ZP-1 in ugotovilo, da gre, ne glede na obdolženčevo obžalovanje prekrška, za osebo, ki je očitno nagnjena k ponavljanju prekrškov in to istovrstnih prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, kar kaže na voznika, katerega osebnost in njegovo prejšnje življenje ter narava in pomen očitane kršitve vodijo k zaključku, da je za varnost cestnega prometa začasen odvzem vozniškega dovoljenja neizogibno potreben.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve - zahteva za sodno varstvo - ugoditev pritožbi - pravnomočnost plačilnega naloga
Pritožnik povsem utemeljeno izpostavi, da je sodišče oprlo odločitev na napačne podatke, saj je bila zoper omenjeni plačilni nalog vložena zahteva za sodno varstvo, s katero je storilec uspel. S sodbo ZSV 108/2023 z dne 10.2.2025 je bilo namreč ugodeno zahtevi za sodno varstvo, postopek zoper storilca zaradi prekrška po 5. tč. 6. odst. 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pa se je ustavil. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz obvestila Ministrstva za pravosodje z dne 18.6.2025 (l. št. 72 spisa) izhaja, da so bile pomotoma vpisane KT že izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Ob tem, ko je prišlo do očitne pomote pri vpisu kazenskih točk, saj je storilec z vloženo zahtevo za sodno varstvo uspel in plačilni nalog ni postal pravnomočen, pomotoma vpisane KT pa so že izbrisane, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje zmotno oziroma preuranjeno zaključilo, da obstojijo okoliščine iz drugega odstavka 202.e člena ZP-1. Utemeljeni pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (drugi odstavek 163. člena ZP-1).
Ker skladno s prvim odstavkom 108. člena ZPrCP strokovni pregled po tem zakonu obsega zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu, se obdolženec neutemeljeno zavzema, da s tem, ko je zavrnil (le) pregled krvi in urina, ni odklonil strokovnega pregleda.
ZP-1 člen 8, 9. KZ-1 člen 26, 30. ZPrCP člen 46, 46/6.
prekoračitev hitrosti v naselju - dejanska zmota - cestna prometna signalizacija
Storilec je glede na dejstvo, da je bilo do točke izmerjene hitrosti njegovega vozila le nekaj hiš, bil v dejanski zmoti glede okoliščin, ki se jih v mejah potrebne pazljivosti ni moral in mogel zavedati, saj se mimo table za naselje ni peljal, zaradi nekaj hiš in prehoda za pešce pa se ob dejstvu, da mu je cesta nepoznana, ni mogel in moral zavedati, da je v naselju oziroma da je omejitev hitrosti 50 km/h. Vsled navedenemu so utemeljene pritožbene trditve, da je bil storilec v času storitve prekrška v neizogibni dejanski zmoti, razlogi sodišča prve stopnje, da se je storilec moral zavedati, da se nahaja znotraj naselja, saj ni peljal mimo znaka, ki označuje konec naselja, hiše pa so strnjene, pa glede na vse ugotovljene okoliščine (ko se storilec ni peljal mimo znaka, ki označuje začetek naselja, pri vključitvi iz stranske na lokalno cesto v naselju D. pa je do točke meritve bilo le nekaj hiš in prehod za pešce) pa glede na zgoraj povzeto definicijo "roba naselja" nepravilni.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Ne gre zgolj za komunikacijo med obdolženim in B. B., ali zgolj za komunikacijo med obdolženim in C. C. (za katero zagovornik poudari, da ni izkazana), temveč gre za medsebojni preplet vseh opisanih dokazov, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilen zaključek, da je utemeljen sum podan. Glede na enormno količino zasežene droge in pakiranje le-te v več PVC paketov in ALU zavitke, pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni dokaza, da je bila droga hranjena z namenom prodaje, ob tem, ko je tudi splošno znano, da je promet z drogo povezan z visokimi dobički.
Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženca, pritožba tako ne more uspešno izpodbiti z navedbami, da obdolženec v Sloveniji ne bo ogrožal varnosti in zdravja ljudi, saj bi se po odpravi pripora vrnil v Srbijo in da zato podaljšanje pripora ni utemeljeno.